Skoraj v samem središču mesta, na Parmovi ulici 35, ima
Ljubljana edinstven muzej. To je
Železniški muzej. Glavne zvezde muzeja, so vsekakor parne lokomotive. Teh je več kot šestdeset in večina je tudi voznih ter jih s pridom uporabljajo za turistične vožnje z Muzejskim vlakom. Najpomembnejše so razstavljene v polkrožni rotundi, ki je bila klonica za lokomotive. To je pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravilo tirnih vozil. Rotunda je razglašena za kulturni spomenik. Zgradba je osrednji del nekdanje kurilnice v Šiški. Kompleks so določili za slovenski
Železniški muzej, saj je bil sprva tovrsten muzej samo v Beogradu.
Od leta 1981. lahko v ljubljanskem Železniškem muzeju občudujemo
parne lokomotive in železniške vagone. Lahko si ogledamo kakšen je bil, ne tako davno, Prometni urad, kakšne signalno-varnostne naprave so uporabljali. Prikazan je razvoj in vzdrževanje železniškega omrežja in veliko zanimivih predmetov, kot je maček - naprava za krivljenje tirnic ali pa zanimiva naprava za varjenje tirnic pa še veliko več. Meni osebno sta bili ti dve napravi najbolj zanimivi.
Izredno zanimiv muzej za staro in mlado. Vsekakor si ga velja ogledati. Odlična ideja za kakšno deževno popoldne.
 |
| Impozantna, polkrožna zgradba, v kateri se danes nahaja ljubljanski Železniški muzej, je bila nekoč klonica za lokomotive, kar pomeni, da so v njej shranjevali, čistili in popravljali tirna vozila (sskj) |
 |
| Železniški muzej je nastal leta 1981. Sprva je bila na ogled zbirka lokomotiv, v polkrožni zgradbi, ki je razglašena za kulturni spomenik. |
 |
| Glavne zvezde Železniškega muzeja so parne lokomotive. Ljubljanska muzejska zbirka obsega več kot šestdeset lokomotiv, poleg njih pa še več kot petdeset vagonov in drugih pomožnih vozil. Na razstavi lahko vidimo tiste najpomembnejše med pomembnimi. |
 |
| Detajl tovorne lokomotive SB 718. Največji okras vsake parne lokomotive je vsekakor dimnik. Takemu rečejo "škrnicelj" |
 |
| Tovorna, parna lokomotiva SB 718, je iz leta 1861. Težka je 64 ton, največja hitrost pa je bila 45 km na uro. Je najstarejša lokomotiva v ljubljanski muzejski zbirki, na žalost pa ni več v voznem stanju. |
 |
| Parna ozkotirna lokomotiva K.3, se je rodila leta 1892. v tovarni Krauss, v avstrijskem Linzu. Lokomotiva je težka 12 ton, v svojih najboljših časih je dosegla hitrost do 25 km na uro. Malčica je bila izdelana za ozkotirno progo Poljčane - Konjice. |
 |
| Detajl, ozkotirne parne lokomotive K.3 |
 |
| Železniško krilato kolo je simbol železničarjev po vsem svetu |
 |
| Železniško krilato kolo bivših Jugoslovanskih železnic |
 |
| Parna lokomotiva v obnovi, čaka še na svojo pravo barvo |
 |
| Detajl brzovozne parne lokomotive, 03-002. Izdelali so jo leta 1910. za progo Ljubljana - Trst. Težka je 100 ton, največja hitrost pa je 90 km na uro |
 |
| Napis ob eksponatu: "Delujoč model lokomotive Rocket za vrtno železnico širine 184 mm, ki ga je leta 2013 izdelal Marjan Smrtnik iz Vrhnike. Rocket šteje za prababico modernih parnih lokomotiv. Izdelala sta jo George in Robert Stephenson, leta 1829, posebej za tekmovanje lokomotiv pri Rainhillu, na novi progi Liverpool - Manchester. Rocket je prekosila vse svoje tekmice ..." |
 |
| Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ni razstavljena. Varno je spravljena v delavnici in čaka na obnovo |
 |
| Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ima oznako 11-023. Wikipedija pravi, da so jo izdelali na Madžarskem, leta 1947. |
 |
| Detajl parne lokomotive 11-023, ki je bila del Titovega Modrega vlaka. Po besedah vodnika, so bile v Jugoslaviji tri takšne lokomotive, ki so vlekle Modri vlak. Ostale so v treh največjih republikah bivše Juge. |
 |
| Detajl bolniškega vagona, v katerem so prevažali ranjence s Soške fronte |
 |
| Znameniti Tomosov motor, preurejen za dela pri vzdrževanju železniških prog |
 |
| Tale vijaček s pripadajočim ključem, se imenuje maček. Je naprava za krivljenje tirnic |
 |
| Naprava za varjenje tirnic |
 |
| Železno, spiralno stopnišče v ljubljanskem Železniškem muzeju. V zgradbi, kjer je bila nekoč kurilnica, je na ogled vse tisto kar je potrebno za delovanje železnice, od prometnega urada do signalno-varnostnih naprav pa vse do uniform železničarjev. |
 |
| Signalno-varnostna naprava |
 |
| Na dvorišču, ob Železniškem muzeju, je postavljena betonska maketa Borovniškega viadukta. |
Vir: voden ogled, info table ob eksponatih
