Križni hodnik v stiškem samostanu

Znamenitosti Slovenije. Križni hodnik cistercijanskega samostana oziroma opatije v Stični je imel sprva romansko obliko, kar se v nekaterih delih vidi še danes. Bil je tudi bolj asketski, brez okrasja, kot je to zapovedoval strogi cistercijanski red. Ko se je ta malo omehčal. so se lotili prenove. Podrli so leseno streho in jo nadomestili z zidano, s križnimi oboki, sklepniki in poslikavami. Sredi 13. stoletja dobi križni hodnik tudi obrazne maske, tako moške kot tudi ženske. Dovolijo si tudi kip Harpije z ženskim obrazom. Sicer bolj v kotu in ne zelo na očeh. Tekom stoletij je izgubila večino barve, s katero so jo poslikali. Barva je zbledela tudi na večih poslikavah. Nekatere so še komaj vidne, kar nekaj pa jih je lepo ohranjenih in vrednih ogleda.
V križnem hodniku, so menihi pokopavali svoje mrtve dobrotnike čigar kosti še danes počivajo po novim tlakom. Predvidevajo, da so bili zidovi polni kamnitih nagrobnikov. Ob turških vpadih, naj bi jih menihi odstranili in z njimi zazidali rov, skozi katerega bi lahko Turki prišli v samostan. Raziskovalci tega rova še niso našli.

Sklepnik s soncem. Polja okoli sonca so okrašena z motivi rastlin in geometrijskih likov.

Na sklepniku je prikazan trpeči Kristus, ki kaže svoje rane. Okoli njega so naslikane biblijske osebe: Abraham, Mojzes, Jakob in Izak.

Viteški nagrobnik turjaškega grofa Pongraca, datira v konec 15. stoletja. Z njim so zazidali nekdanji srednjeveški vhod v cerkev. Stoji pri stopnicah, ki danes vodijo iz križnega hodnika v cerkev. 

Na sklepniku je upodobljeno božje Jagnje, okoli njega pa je lepo ohranjena poslikava iz 14. stoletja. Upodobljeni so simboli štirih evangelistov.

Na sredini, stiškega križnega hodnika, je lepo urejen park

Dve niši, v križnem hodniku, so beli menihi, uporabljali kot knjižni polici.

Rebrasti, križni oboki, so nastali okoli leta 1260. Takrat so, sprva romansko zasnovo, pozidali in nastali so čudoviti gotski oboki.

Obočna konzola

Ostanek romanske zasnove stiškega križnega hodnika, je tudi čudovita bifora. Tu je bila nekoč povezava s kapiteljsko dvorano.

Teraco tlak v križnem hodniku, je novejšega datuma. Stari tlak so prekrili leta 1916. Pod njim so odkrili številne grobove dobrotnikov samostana, ki so jih menihi tu pokopavali, iz hvaležnosti za njihove darove. 

Pogled skozi gotsko obokano okno, na samostanski vrt

Kotna konzola in grško mitološko bitje, harpija. Harpija je pol žival, pol človek in predstavlja skušnjavo.

Na vsaki tridelni konzoli, je kipar upodobil človeški obraz. Štirje moški in štirje ženski obrazi, ki si kakor pari stojijo nasproti.

Iz križnega hodnika je tudi vhod v baročno meniško jedilnico. Ženskam je vstop vanjo prepovedan, tudi v 21. stoletju :) Sprva je bil ta prostor visok, vse do stropa stavbe. Kasneje so naredili predelni obok, tako da je nad jedilnico, meniška knjižnica, kamor tudi ne smemo, ženske namreč.

Na tleh križnega hodnika je mozaični grb Stiškega samostana

Štirje hodniki z gotskimi okni, ki gledajo na samostanski vrt, skozi katere se že precej stoletij sprehajajo beli menihi, cistercijani. Stiška opatija je začela nastajati že leta 1132. Od takrat samostan ves čas deluje, razen ko ga je cesar Jožef II. razpustil, leta 1784. Leta 1898. so stiški samostan obnovili in redovno življenje cistercijanov se je nadaljevalo in se ohranilo do danes. 

Povezano: Cistercijanski samostan v Stični

Vir: Križni hodnik pripoveduje, Marjan Zadnikar, DZS, 1988

stična.rks.si

voden ogled

Od Bernardina do Židovskega trga

Foto sprehod od Bernardina, mimo zanimivih piranskih portalov, do očem skritega Židovskega trga. Imenujejo ga tudi Židovski kare, daj je sestavljen iz treh atrijev. Trg je nastal v 16. stoletju, ko so tu, kot v nekakšen geto, naselili Žide, ki so prišli iz Španije.
Če je geto, ga je potrebno zavarovati in tako je tudi ta zavarovan z ozkimi prehodi in vrati. Pred nekaj leti so ga temeljito obnovili in našli tudi kamnite ostanke torklje (stiskalnica olja), iz 12. stoletja. Najdba je razstavljena v enem od atrijev.
Trg je tudi danes zavarovan z vrati, ki so čez dan odklenjena in si ga je možno ogledati. Nahaja se v bližini Trga 1. maja.

Lepo obnovljena, pravokotna hiša, na začetku Vilfanove ulice v Bernardinu. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja.

Dvonadstropna, podolgovata hiša s secesijsko okrašenimi balkoni, je bila zgrajena okoli leta 1930. Na tem prostoru je stal hotel, ki je bil v 1. svetovni vojni porušen.

Kamniti, polkrožni, piranski portal, nosi na sklepniku letnico 1834.

Še en kamniti portal, nad njim pa grb z beneškim levom

Pod kamnito okensko polico na konzolah, se skriva grb z beneškim levom.

Beneško-gotska trifora

Kamniti balkon, podprt s konzolami

Uličice, obokani prehodi, stopnišča ... Piran

Bo nevihta?

Ostanki nekdanje piranske cerkve sv. Andreja. na Pusterli (arhiv Piran)

Pri celoviti obnovi Židovskega trga in okoliških hiš, so našli zelo lepo ohranjene kamnite dele torklje oziroma stiskalnice za oljčno olje. Super najdba sega v 12. stoletje. 

Židovski trg je sestavljen iz treh, med seboj povezanih atrijih. Nastal je v začetku 16. stoletja.

Kamniti osmerokotniki, na tleh enega od atrijev Židovskega trga, nakazujejo da je bil tu večji vodnjak za zbiranje deževnice. Delo kiparja Janeza Lenassija v okviru delavnice Forma viva

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Arhiv Piran
Piran razodel novo skrivnost, Slovenske novice, 7.9.2012 (članek o Židovskem trgu)

Povezano: 

Piran, od Aškerčeve proti mandraču