Komen, središče Komenskega Krasa

Komen je kraška vasica pa tudi kulturno in upravno središče istoimenske občine. V starem vaškem jedru dominira župnijska, baročna cerkev sv. Jurija, ki stoji na manjši vzpetini. Enoladijska cerkev ima glavni oltar in štiri stranske oltarje. Prezbiterij je bogato poslikan s freskami, ki jih je ustvaril goriški slikar Clemente Del Nori, leta 1901. Vse freske so lepo obnovili. Ob cerkvi stoji nekoliko starejši zvonik oglejskega tipa.
Na manjšem trgu stoji spomenik NOB v obliki obeliska, ki je ograjen s kamnitimi stebrički. Nasproti spomenika je enonadstropna, podolgovata zgradba z razgibanim pročeljem, stopnišči in arkadami. Tu domuje Kulturni dom s knjižnico.
Velja omeniti tudi vilo Storici, ki so jo zgradili leta 1934, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V pritličju je bila zdravniška ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Vilo obkroža velik park. Danes je v njej zdravstveni dom.

Samostoječi zvonik, oglejskega tipa, cerkve sv. Jurija v Komnu, je iz leta 1733

Baročna cerkev sv. Jurija v Komnu, je bila zgrajena leta 1768. Na tem prostoru je stala manjša, gotska cerkev.

Modernistična vila Storici, ki stoji v središču Komna, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, v letu 1934. Zgrajena je bila za zdravnika. V pritličju je bila ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Tudi danes je vila povezana z zdravstvom. V njej domuje zdravstveni dom.

Okno s kamnitim okvirjem, vila Storici

Vila Storici stoji sredi velikega vrta. Poleg glavnega vhoda je imela vhod tudi z zadnje strani. O tem priča kamniti stebriček in stopnišče

Stebriček s kroglami v vrtu Fabianijeve vile Storici

Kamniti dvojni portal je glavni vhod v Fabianijevo vilo Storici oziroma danes v zdravstveni dom. 

Kamniti vodnjak pod cerkvijo sv. Jurija

Železna, ročna črpalka za vodnjak, nosi letnico 1907-

Cerkev sv. Jurija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943), v letu 1901.

Kupola prezbiterija

Baročni glavni oltar je posvečen sv. Juriju

Cerkev sv. Jurija ima štiri stranske oltarje

Niša s kipom Jezusa

Stranski oltar

Relief

Stene prezbiterija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri, v letu 1901, kar se vidi tudi na freski. Vse freske so restavrirane in barvno osvežene.

Na steni prezbiterija je slika z grbom cesarja Franca Jožefa

Orgle

Spovednica ima v luneti poslikavo z motivom "dobrega pastirja", ki je delo slovenskega slikarja Toneta Kralja

Tudi drugo spovednico, v luneti, krasi slika Toneta Kralja, z motivom "izgubljeni sin"

Plošča nad vhodnim portalom nam sporoča, da so staro cerkev podrli, ker je bila premajhna in da so s pomočjo grofov in vaščanov, leta 1773, zgradili novo cerkev.

Kamniti, spominski steber, postavljen ob 70. obletnici vrnitve izgnancev med drugo vojno. Na stebru je verz pesnika Cirila Zlobca

Na osrednjem trgu v Komnu stoji podolgovata, enonadstropna zgradba z razgibanim pročeljem, arkadnim hodnikom, stopnišči. V njej je danes Kulturni dom, knjižnica ...

Spomenik NOB. Na obelisku so imena padlih, obkrožajo ga nizki stebrički. Spomenik je bil odkrit leta 1952.


Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Marija Obršljanska

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Register NKD

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.