Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)

Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.

Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.

Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani

Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.

Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu

Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca

Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.

Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani

Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.

Prvotni kamniti podest

Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile

Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke

Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.

Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču

Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani

Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo

Stransko spiralno stopnišče

Spiralno kamnito stopnišče

Štukatura na križno obokanem hodniku

Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja

Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.

Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče

Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja

Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju

Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger

Drevored pred dvorcem Novo Celje

Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje

Dvoriščna stran dvorca Novo Celje

Leseni portal dvorca na dvoriščni strani

Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998

Šempeter in Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše naselje v občini Žalec. Pred skoraj 2000 leti je skozi naselje vodila tudi Rimska cesta. Njeni ostanki so vidni tudi danes. Ob cesti so Rimljani postavljali spomenike in grobnice, vse do 3. stoletja, ko je ob hudih poplavah reka Savinja izpodjedla breg in grobnice so zgrmele na rečno dno. Kar je reka vzela, je s peskom, ki je prekril grobnice, tudi ohranila. Leta 1952. so jih odkrili po naključju. Arheologi so iz najdenih delov uspeli rekonstruirati nekaj veličastnih grobnic, ki jih lahko vidimo v arheološkem parku Rimska nekropola. Stoji v središču Šempetra, nasproti baročne cerkve sv. Petra. Muzej na prostem je kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, ki ga je vredno obiskati.

Enijeva grobnica. Relief prikazuje ugrabitev Ganimeda (v grški mitologiji Zeusov ljubljenec in nebeški točaj). Orel ga dviga na Olimp, za njim pa žalostno gleda kuža.

Enijeva grobnica. Visoka je kar 5,60 m. Spodnji del je pepelnica

Zgornji del Enijeve grobnice. Postavila sta jo Kvint Enij Liberalis in njegova žena Enija Opidana, zase, za svojo 17-letno hčer in 30-letnega sina (napis na zadnji strani pepelnice)

Spodnji del Enijeve grobnice je pepelnica, ki je bogato okrašena z reliefi. Na pročelju je upodobljeno dekle na biku, ki leti nad morsko gladino. Spodaj vidimo delfina, v zgornjih dveh kotih pa orla, ki ponazarjata Zeusa. 

Enijeva grobnica. Satir in menada, simbol nadaljevanja življenja po smrti

Spredaj grifon, v ozadju mogočna, kar 8,25 m visoka, Spektacijeva grobnica

Spektacijeva grobnica. Spodnji relief prikazuje Ifigenijo v Avlidi. Zgornji relief prikazuje športne igre. 

Spektacijeva grobnica. Poluks, eden od Zeusovih dvojčkov

Spektacijeva grobnica. Kastor, drugi Zeusov dvojček. Osrednji relief, ob žrtveniku na Tauridi

Spektacijeva grobnica. Beg s Tauride. Figuri na levi in desni predstavljata pomlad in poletje

Del kamnitega oboka s cvetličnim motivom

Del nagrobnika z reliefnim okrasjem

Vindonijeva grobnica spada med najstarejše. Umestili so jo v drugo polovico 1. stoletja. Visoka je 4,60 m. Domnevajo, da je vrh krasil grifon. Vindonij je bil upravitelj notranjih zadev in gradenj v Celeji. Relief na pepelnici predstavlja lovca s ptiči v roki in ptičjim gnezdom na palici. Zgornji relief predstavlja pisarja. 

Vindonijeva grobnica. Heraklej vodi svojo ženo Alkesto iz podzemlja nazaj v življenje. Relief krasita vazi z bršljanom in pticami. Zgornji del je napisna plošča, ki nam pove, da je spomenik postavil Vindonij Sukces, zase in za svojo ženo Julijo.

Vindonijeva grobnica. Lovec z zajcem in zgornji relief, služabnica z daritveno skrinjico

Del arkad z grifoni in motivi sadja

Sekundinova grobnica. Po obliki je precej drugačna od ostalih. Podobna je kapelici in je bolj skromno okrašena z reliefi. Napisna plošča, na 4,80 m visoki grobnici, nam pove, da jo je postavil Gaj Spektacij Sekundin zase, za ženo Tutorijo Aviti, ki je bila ob smrti stara 55 let, za sinova, stara 28 in 30 let ter za nečaka starega 12 let, ki je ob Aviti upodobljen na zgornjem reliefu.

Detajl Sekundinove grobnice

Arhitrav s konzolami, zoborezom in ostalim reliefnim okrasjem

Stena s preklado

Pepelnica s pokrovom

Rimska nekropola v Šempetru 

Novodobna Rimljanka ob veličastni rekonstruirani Spektacijevi grobnici

Spektacijeva grobnica

Cerkev sv. Petra v Šempetru

Pritlična hiša s poudarjenim osrednjim delom in frčado je bila v 18. stoletju v lasti bližnje cerkve. V 19. stoletju je bila prezidana v skromno trško hiško (RNKD)

Enodnevni izlet na Štajersko:

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Rimska nekropola v Šempetru, Vera Kolšek, Pokrajinski muzej Celje, 1997

Voden ogled