Prešernov dan 2019 v Ljubljani

Na Prešernov dan, na ta veliki praznik kulture, se nisem odpravila v muzej ali galerijo, temveč sem šla na prav poseben kulturni foto sprehod po starem mestnem jedru Ljubljane. Kakšni kulturniki so tu živeli in tako ali drugače pustili svoj pečat v našem lepem mestu. Od pesnikov in pisateljev do slikarjev, glasbenikov, igralcev ... Če jih samo nekaj naštejem. Na prvem mestu naš veliki pesnik dr. France Prešeren, po katerem smo tudi poimenovali naš kulturni praznik. Pa Lili Novy, Janez Menart, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Matija Jama, Gustav Mahler, Valentin Vodnik, Primož Trubar. In to je samo delček Kulturnikov, z veliko začetnico, ki so ustvarjali v Ljubljani.

7. februarja 2019. sta niši, na pročelju Narodne galerije, dobili nova, modernistična stanovalca

Take vrste kot je bila danes pred vhodom v Narodno galerijo pa še nisem videla, čeprav sem kar redna obiskovalka galerije. Razstava slikarke Ivane Kobilca se izteka, samo še do 10. februarja 2019. bo, je treba pohiteti 😎

Ljubljanski grad

Ljubljanski zmajček

Jurij Vega, matematik in avtor znamenitih logaritmičnih tablic, je med leti 1767. do 1775. hodil na jezuitsko gimnazijo in licej, ki je stala na današnjem Levstikovem trgu 1.

Na stičišču treh ljubljanskih trgov, Stari, Gornji in Levstikov, najdemo na tleh kamnito ploščo z verzi pesnika Janeza Menarta.

Lili Novy je živela in delala na Starem trgu

Leta 1641. se je na Starem trgu rodil Janez Vajkard Valvasor

Tudi slovenski impresionist, slikar Matija Jama se je rodil na Starem trgu

Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Matije Jama, na Starem trgu v Ljubljani

Rojstna hiša slikarja Matije Jama na Starem trgu

Ohranjena gotska odprtina v preddverju palače na Mestnem trgu

Pogled iz atrija

V palači na Mestnem trgu 17 ima svoje prostore tudi Slovenski gledališki inštitut in muzej

Prve slovenske gledališke dive 

Gledališki list iz leta 1871. 

Nič kaj kulturno ni bilo leta 1600 in 1601, ko so pred ljubljansko mestno hišo zažigali protestantske knjige

V sezoni 1881/1882. je na Mestnem trgu živel skladatelj Gustav Mahler.

Gostilna pri Kolovratu na Ciril Metodovem trgu ima v logotipu častitljivo letnico 1836. Med obema vojnama so se v njej zbirali kulturniki - penati. Med njimi so bili Oton Župančič, Igo Gruden, Ciril Kosmač, Lili Novy, Maksim Gaspari in drugi. V gostilno je včasih prišel tudi Jože Plečnik, kadar je želel govoriti s svojim bratom, ki ga je največkrat našel tukaj. Drugače pa je arhitekt v gostilne bolj redko zahajal.

Verzi, ki jih je pred drugo svetovno vojno napisal eden izmed penatov, pesnik Igo Gruden, v spomin na Kolovratovega gostilničarja Tomaža Bizilja. (vir: info tabla)

Razglednica Ljubljane iz leta 1916. Prešernov trg. Današnje Hribarjevo nabrežje pa je še pod Ljubljanico. Gostilna pri Kolovratu ima stalno razstavo starih ljubljanskih razglednic iz zbirke Zmaga Tančiča.

Hribarjevo nabrežje danes

Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Spomenik na Vodnikovem trgu oziroma ob ljubljanski tržnici

Simpatična ozka ulica tlakovana s prodniki. Uličica se imenuje Za čreslom in povezuje Petkovškovo nabrežje in Trubarjevo ulico.

Ivan Cankar

Primož Trubar

Detajl baročne palače na Trubarjevi ulici

Primicova Julija

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Venec predsednika RS gospoda Boruta Pahorja, ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani

Ena najlepših hiš v Ljubljani, hiša trgovca Hauptmanna in njen arhitekt Ciril Metod Koch.

Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, je bil rojen v Kozlerjevi palači. Stala je na današnji ploščadi pred Mladinsko knjigo

Nekateri grafiti so prav kulturni, večina pa ne 😎

Danes sem opazila kamnito glavo na bloku v Parku slovenske reformacije. Ne vem še koga ali kaj predstavlja, je pa zanimiva 😎

Spomenik posvečen slovenski reformaciji in protestantskim pisateljem

Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)