Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.

Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.

Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.

Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.

Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.

Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema

Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi

Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 

Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 

Pogled skozi gotski prehod

Plemiška loža

Kor z orglami

Vitraj

Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko

Baročna prižnica

Gotska spovednica

Nagrobna plošča s tremi Rimljani

Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.

Zazidano gotsko okno  

Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.

Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 

Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992