20. maj - Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije in prizadevnih članov Čebelarske zveze so Združeni narodi sprejeli resolucijo s katero so 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel. In kje bi lahko praznovali prvi Svetovni dan čebel, če ne v rojstnem kraju prvega cesarskega čebelarja Antona Janše. Na Breznici na Gorenjskem, seveda. V slikoviti vasici, ki leži ob vznožju Karavank in nekje na sredini občine Žirovnica.
Anton Janša se je s čebelarstvom ukvarjal že v otroških letih. Imel je svoj čebelnjak za katerega je skrbel, ga tudi sam poslikal in se z opazovanjem čebel dokopal do novih spoznanj. Janšev čebelnjak so v letošnjem letu prenovili, osvežili poslikave in ga prekrili s slamnato streho. Nedaleč stran je stala tudi Janševa rojstna hiša, ki pa jo danes lahko vidimo zgolj na fotografiji, ki stoji na informativni tabli ob čebelnjaku.
Na praznovanju je bil čebelnjak odlična kulisa za mlade domačine, ki so se prelevili v igralce in nam na kratko predstavili življenje znamenitega slikarja in čebelarja Antona Janše. Na Medeni tržnici, ki so jo postavili na nekdanjo cesarsko cesto, smo lahko degustirali in kupili domači med in različne medene dobrote, da o medenih piškotih niti ne govorim pa tudi rokodelske predmete na to temo. Tudi politikov ni manjkalo, navsezadnje je to le Svetovni dan čebel. Ne vem kaj so povedali, kajti po nekdanji cesarski poti sem se odpravila v Prešernovo Vrbo.

Anton Janša, od nesojenega slikarja do prvega čebelarja cesarice Marije Terezije

Ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici so postavili informativno tablo s fotografijo njegove rojstne hiše iz leta 1906. Ta je stala nedaleč stran. Na žalost hiše danes ni več.

Spominska plošča Antonu Janši, iz rdečega marmorja, je stala na pročelju njegove rojstne hiše. Plošča je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika mlajšega, ki je bil oče slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spominsko ploščo je naročilo Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, ob 150-letnici rojstva Antona Janše. /Informativna tabla)

Obnovljen čebelnjak Antona Janše na Breznici. V družini je bilo devet otrok in temu primerno je bilo v hiši vedno hrupno. Da bi temu ubežal, se je Anton Janša zatekel v čebelnjak v katerem je večkrat tudi prespal.

Čudovit cvetlični aranžma pa tudi hrana za čebelice

Anton Janša je bil tudi odličen risar. Svoje panje je sam poslikal. Na Dunaj se je odpravil študirat slikarstvo a obrnilo se je drugače. Postal je čebelar.

Poslikava panjskih končnic se je razširila v 18. stoletju. Motivi so predvsem biblijski, govorijo nam zgodbe iz Svetega pisma

Janševa panjska končnica: Bratje prodajo Jožefa

Janševa panjska končnica: Štirje evangelisti

Janševa panjska končnica: Ženske kuhajo juho iz hlač

Mladi igralci so zaigrali nekaj prizorov iz življenja Antona Janše. Trije bratje so se odpravili na Dunaj študirat slikarstvo oziroma risanje. Obiskovali so tamkajšnji antikvariat in si ogledovali slike. Oba brata sta študij zaključila in na tej šoli tudi poučevala.

Pri obnovi Janševega čebelnjaka so tega prekrili s slamnato streho. Lepo, da imamo v Sloveniji mojstre, ki to obrt odlično obvladajo

Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel, so pridne roke gospodinj spekle medene piškote različnih oblik. Čebela je bila glavna zvezda Medene tržnice. Piškoti niso bili samo lepi, temveč tudi zelooo dobri 😊

Obožujem piškote 💜

Medena tržnica na Breznici. Na stojnicah smo lahko občudovali in kupili vse kar je povezano z medom in čebelami, tudi panjske končnice

Čudovit portal iz peračiškega tufa. Pa spustite že kužka v hišo no 😊

Breznica, Janšev rojstni kraj. Tu se je rodil 20. maja 1734. in tu so priredili prvo praznovanje ob Svetovnem dnevu čebel. Na nekdanji cesarski cesti, ki povezuje Breznico in Prešernovo Vrbo, so postavili Medeno tržnico s številnimi stojnicami.

Odprta kapelica z dvokapno strešico in arkadno lopo. Krasijo jo, nekoč, štirje stebrički iz peračiškega tufa, danes samo trije. Oltarna slika prikazuje Krst v Jordanu in je novejšega datuma. Kapelica datira v prvo polovico 19. stoletja. Stoji sredi polja, ob cesti, ki povezuje Breznico in Vrbo. 

Idila na Poti kulturne dediščine, narava, konj samotar, čebelnjaki ...

Cvetoči pomladni travnik

Barvitost narave

Foto zgodbe iz Žirovnice:

Pot kulturne dediščine

Fabianijev Štanjel

Štanjel je kraška vasica, ki se s kamnitimi hišami na terasah vzpenja po Štanjelskem griču ali Turnu. Na vrhu je ostanek rimskega razglednega ali obrambnega stolpa. Pravijo mu Gledanica in tudi danes je od tu čudovit razgled daleč naokoli. Danes idilična vasica je v svoji zgodovini doživela veliko hudega. Še posebno v obdobju Soške fronte in druge vojne, ko je bilo veliko hiš porušenih pa tudi gradu ni bilo prizaneseno. Za oživitev in obnovo Štanjela je v veliki meri poskrbel arhitekt Maks Fabiani.
Po spletu srečnih okoliščin, je naneslo tako, da sem v kratkem času Štanjel obiskala kar dvakrat. Prvič smo se bolj posvetili cerkvi sv. Daniela in gradu. Tokrat pa ogledu Ferrarijevega vrta in vile. Po ozkih uličicah, mimo kamnitih kraških hiš pa smo se najbolj zagnani sprehodili vse do vrha Štanjelskega griča, do Gledanice.

Grad Štanjel, polovica obnovljena, druga polovica na obnovo še čaka. Pod gradom spomenik padlim v NOB

Leta 1935. je arhitekt Maks Fabiani zgradil portal in cesto, ki vodi do vile Ferrari

Čudovita cesta, v objemu narave, ki nas pripelje do Ferrarijevega vrta, se danes imenuje Fabianijeva pot.

Pergola pod vilo Ferrari

Ferrarijev vrt. Ob ribniku so gredice z zelišči

Ovalni bazen z otočkom in kamnitim mostičkom

Ferrarijev vrt je nastajal med leti 1925 do 1935, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija

Razgledni paviljon

Pogled na kraško pokrajino

Kobdiljski stolp oziroma stolp na vratih je del nekdanjega obzidja. V njem je Fabiani uredil poletno jedilnico za vilo Ferrari, na vrhu pa razgledno teraso.

Vila Ferrari je nastala iz niza hiš, med dvema obrambnima stolpoma, ki jih je postopoma odkupil Fabianijev sorodnik, zdravnik Enrico Ferrari iz Trsta. Pod njo je arhitekt uredil terasasti Ferrarijev vrt s kamnitimi podpornimi zidovi, pergolami, zeliščnimi gredicami, kamnitimi stopnišči, drevesi in rožami. Čudovito. Vrt je danes javno dostopen. Od leta 1999. je tudi kulturni spomenik državnega pomena.

Najnovejša pridobitev Štanjela je Fabianijev čebelnjak, ki stoji na istem mestu kot med obema vojnama, pod Kobdiljskim stolpom.

Detajl Kobdiljskega stolpa z notranje strani. 

Poslikava na pročelju ene od hiš v Štanjelu, prikazuje Marijo z Detetom in sv. Jožefa. Všeč mi je, da so dodali tudi oslička 😎

Ferrarijeva vila z vodnjakom

Tudi rožice imajo lahko svoje škornje 😊

Glavni vhod v vilo Ferrari. V njej je tudi trgovina s spominki

Del porušenega obrambnega stolpa, ob vili Ferrari, ki je še ostal.

Kamnite kraške hiše s širokimi portali in majhnimi okni

Značilnost kraške hiše je tudi "spahnjenca". Prizidek z odprtim ognjiščem in dimnikom, ter pokrit s korci 

Kraška hiša z vodnjakom (štirno), s kamnitimi žlebovi in s korci prekrito streho. V njej je muzej, ki hrani etnološko zbirko

Grajžarjeva hiša v kateri se je rodil tudi Josip Abram (1875 - 1938. Ljubljana). Bil je duhovnik, pisatelj, narodni buditelj in prevajalec. V gimnaziji ga je dr. Janez Evangelist Krek, navdušil za poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, ki jo je kasneje prevajal. Društvo Ukrajincev in Rusinov Karpati je, na Abramovo rojstno hišo, dalo postaviti doprsna kipa obeh velikih mož.

Hiše v Štanjelu so postavljene na terasah, povezujejo jih ozke, kamnite ulice

Nadstropne hiše s kamnitim stopniščem

Glede na to, kako močno je bil Štanjel porušen in poškodovan v prvi in drugi vojni, je danes tu zelo malo hiš, ki še čakajo na obnovo.

Na vrhu terasastega hriba, na katerem stoji Štanjel, je bil nekoč rimski razgledni ali obrambni stolp. Danes je ohranjen le spodnji del stolpa, tako da je razgled na okolico malce slabši pa vseeno zanimiv. Razgledna točka nad vasjo se imenuje Gledanica. Slovenska zastava pa vihra na stebru, ki stoji za Gledanico, v počastitev Dneva državnosti

Pogled z Gledanice na limonast zaključek zvonika cerkve sv. Daniela in na ravninski Štanjel

Niz strnjenih, pritličnih hiš tik pod vrhom Štanjelskega griča ali Turna.

V živo skalo vklesan zbiralnik za vodo, ki se ob deževju, polni po hišnem žlebu

Spahnjenca

Pri odkrivanju Štanjela sem imela živalsko dobro družbo. Metulj me je takole spremljal kar nekaj časa 😍

Kamen na kamen ...

Gotski prezbiterij cerkve sv. Daniela

Nekatere hiše so bile med seboj povezane s prehodom nad cesto

Kamniti bloki na portalu in oknih, nam da vedeti, da je bil tu na delu arhitekt Maks Fabiani. Poslopje je bilo zgrajeno med obema vojnama, kot gospodarsko poslopje. Danes so nekdanji hlevi preurejeni v večstanovanjsko hišo

S kamnitimi bloki obdano Fabianijevo okno

Kovinski izvesek z veduto Štanjela in napisom Čebelarna

Cerkev sv. Daniela, Štanjel

Pritlična hiša, v ravninskem delu Štanjela, v kateri danes domuje pošta in gostinski lokal, je bila zgrajena leta 1938, po načrtih Maksa Fabianija.

Manjši trg, pod srednjeveškim obzidjem, z vodnjakom (štirno) in staro tehtnico. 

Kamnita fasada in Maks Fabiani. Zgradba s kamnitim polkrožnim stolpom je bila zgrajena leta 1938. Kamnita loka sta bila dodana kasneje. 

Okno na polkrožnem kamnitem stolpu z vitražem v podobi štanjelske cerkve

Povezano:

Festival sivke v Ivanjem Gradu

Vir: stanjel.eu

Register NKD