Znamenitosti Idrije: Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija. Grad Gewerkenegg ali rudniški grad, so gradili med leti 1522 do 1533 in kot že samo ime pove, za potrebe rudnika. Sprva kot skladišče za živo srebro in žito, zadnjih 400 let delovanja rudnika pa tudi za delovne prostore vodstva. Po zaprtju rudnika, so bili na gradu različni uradi, šole pa tudi stanovanja.
Danes v gradu domuje
Mestni muzej Idrija, ki s svojimi stalnimi in občasnimi razstavami, pripoveduje zgodbo ljudi na idrijskem, dolgo več stoletij in zelo zanimivo.
Mi smo si ogledali stalno razstavo, Pet stoletij
rudnika živega srebra in mesta Idrije ter razstavo o idrijski čipki, z naslovom:
Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Tradicija
klekljarstva se v Idriji ohranja že tristo let.
 |
| Idrijski grad Gewerkenegg so postavili za potrebe uprave rudnika živega srebra. Gradili so ga od leta 1522 do 1533. Nemško ime gradu pomeni, rudniški grad. |
 |
| Bogato poslikan atrijski del gradu Gewerkenegg, so lepo restavrirali in obnovili |
 |
| Vhod na grajsko dvorišče z vodnjakom, zadnja stran gradu. Sprva so grad uporabljali kot skladišče za živo srebro in žito |
 |
| V arkadnem hodniku so nagrobne plošče pomembnih prebivalcev Idrije |
 |
| Leseno stopnišče idrijskega gradu |
 |
| Jamski voziček, druga polovica 20. stoletja, Idrija |
 |
| Jeklenke, posode za živo srebro |
 |
| Rudarska budilka :) Ob tretji uri zjutraj so tolkli po lesenem plohu in tako opozarjali rudarje, da je čas za odhod na delo. |
 |
| Arkadni hodnik, ki je danes zastekljen in poln umetniških slik |
 |
| Grad Gewerkenegg, v prevodu rudniški grad, so gradili od leta 1522 do 1533. Zgradili so ga za potrebe Rudnika živega srebra. Sprva so tu skladiščili živo srebro in žito, kasneje pa so v gradu uredili prostore za vodstvo rudnika. Sredi 18. stoletja je grad dobil baročno podobo, z arkadnim dvoriščem in dekorativno poslikavo. |
 |
| V živosrebrnem stolpu, lahko obiskovalci doživijo miniaturni rudarski sestop v idrijsko rudarsko podzemlje. V 500 letih rudarjenja, so izkopali približno 700 kilometrov rovov, pridobili so 107.000 ton živega srebra. Pod Idrijo se nahaja pravi labirint jaškov, s petnajstimi jamskimi obzorji pa so prišli celo pod morsko gladino. (info tabla) |
 |
| Na dnu živosrebrnega jaška, nas je pričakala kocka velikanka, s kapljicami živega srebra |
 |
| Kamnita posoda |
 |
| Jamske svetilke |
 |
| Tabla s številkami rudarjev, je nekoč stala pred vhodom v Rudnik živega srebra |
 |
| Razstavni prostor v muzeju. |
 |
| Tehtnica za tehtanje živega srebra, iz leta 1830 |
 |
| Utež za tehtanje živega srebra |
 |
| 22. junija 1508. so v Idriji odkrili nahajališče cinabaritne rude. Cinober so shranjevali v lesene sodčke, ki jih lahko vidimo razstavljene v muzeju. |
 |
| Lepo ohranjen kanape, kakršnih je v grajskih prostorih, še nekaj. Stene gradu krasijo fotografije iz življenja prebivalcev Idrije |
 |
| Slavnostna dvorana, gradu Gewerkenegg, v Idriji |
 |
| V Mestnem muzeju Idrija, so uredili spominsko sobo, pisatelja Franceta Bevka s pohištvom iz pisateljevega stanovanja v Ljubljani. Pohištvo, bogato knjižnico in drobne osebne predmete, je muzeju podarila Bevkova žena, leta 1971. (muzej-idrija-cerkno.si) |
 |
| V idrijskem muzeju je na ogled bogata čipkarska zbirka, klekljanih čipk |
 |
| Klekljana idrijska čipka, v obliki polža |
 |
| Srajčka za dojenčka, eksponat čipkarske zbirke v idrijskem muzeju |
 |
| Veličasten klekljan prt je izdelalo 15 do 20 klekljaric, v sedemdesetih letih 20. stoletja. Meri 300 x 180 centimetrov. Prt je naročil takratni slovenski protokol, kot protokolarno darilo, ki pa ga nikoli niso prevzeli. Danes je prt del Čipkarske zbirke, imenujejo pa ga Jovankin prt |
 |
| Klekljan ženski top iz leta 2007. Čipkarska zbirka, idrijskega muzeja |
