Marina Fiorato, Beneško naročilo

Zgodovinsko-ljubezenski roman, govori ljubezni med beneškim zdravnikom in mlado Fejro, o kugi, ki je v 16. stoletju razsajala po Benetkah in o gradnji cerkve La Chiesa del Santissimo del Redentore, delo velikega italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Marina Fiorato
Beneško naročilo
Naslov izvirnika: The Venetian contract
380 strani
Založba Učila, 2014

Osrednja zgodba romana Beneško naročilo, je gradnja cerkve "La Chiesa del Santissimo del Redentore".

V drugi polovici 16. stoletja prizadene Benetke epidemija kuge. V obupu in nemoči, beneški dož naroči, arhitektu Andrei Palladiu, naj zgradi najbolj veličastno cerkev, ki jo je kdaj koli zgradil, da bi tako odgnali strašno bolezen iz lepega mesta.

Andrea Palladio se odloči cerkev zgraditi na otoku Giudecca, na prostoru kjer je nekoč stal samostan sv. Sebastijana. Dokončali so jo konec 16. stoletja in v vsej svoji lepoti, stoji še danes. Zgodba pravi, da ko se je gradnja bližala koncu, je kuga začela zapuščati mesto.

V spomin na premagano epidemijo, vsako leto, tretjo nedeljo v juliju, odprejo cerkev za romarje. Do nje naredijo pontonski most , tako da je dosegljiva tudi peš.

Mladi zdravnik Cason, se proti kugi bori na svoj način. Za ta boj je odločen zastaviti svojo dediščino, zajeten zabojček cekinov. Na otoku Vigna Murada, ki se nahaja severno od Benetk, postavi bolnišnico za obolele, v hiškah pa nastani njihove bližnje sorodnike. Pri delu in oskrbi, mu pomagajo nune. Glavni načrt je osamitev obolelih, nekakšna karantena, k njim je šel le zdravnik zaščiten s ptičjo masko.

Ljubezenski del romana pa je zgodba o mladem beneškem zdravniku, z imenom Annibale Cason, ki je pravkar prispel v rodne Benetke, pred kratkim pa je na univerzi v Padovi, končal študij medicine in lepo Fejro, ki je kot slepa potnica prispela z ladjo svojega očeta, iz Konstantinopla v Benetke, ne vedoč da očetova ladja prinaša v Benetke bacil kuge, kot maščevanje osmanskega sultana.

Dož se je bal, da bi bolezen doletela tudi slavnega Palladia, zato je naročil, da ga mora redno obiskovati Cason in skrbeti za njegovo zdravje. Ta zelo nerad obišče arhitekta, saj meni, da je delo na otoku, ki ga je poimenoval Lazzaretto Nuovo, pomembnejše.
Pri Palladiu sreča Fejro, ki jo je arhitekt vzel pod svoje okrilje. Ker pa so ji za petami doževi "varuhi reda", ga Palladio prosi, da Fejro skrije na svojem otoku, saj si tja zaradi kuge, nihče ne bo upal.
In tako se začne ljubezenski del romana, ki se konča ...
Berljiv roman, zanimivo počitniško branje za vse, ki imamo radi Benetke.

Povezano: Kanal Grande

Palače ob kanalu Grande v Benetkah

Enodnevni izlet v Benetke. Kanal Grande meri približno štiri in pol kilometra. V obliki narobe obrnjene črke S se vije po Benetkah, ob njem pa stojijo najlepše in najbogatejše palače v mestu. Kar štiristo jih je. Zgrajene so v bizantinsko, beneško, gotskem slogu in ena je lepša od druge. Še posebej so bogato okrašena pročelja palač, ki gledajo na kanal Grande, zato jih ni možno občudovati drugače, kot da se mimo njih zapelješ z valporetom, vodnim taksijem ali pa z romantično gondolo.

Ljubezenske ključavnice na mostu Academia v Benetkah

Kanal Grande

Bazilika Santa Maria della Salute. Zgradil jo je Paladijev učenec arhitekt Baldassare Loghena. Dela so bila zaključena leta 1687.

Palača Contarini-Fasani iz 15. stoletja, s čudovitimi kamnitimi balkoni v obliki čipke (prva z desne)

Palača Gritti Pisani. Danes je v njej luksuzni hotel

Palača Salviati, s steklenim mozaikom na pročelju, je bila dom muranskega steklarja.

Palača Venier dei Leoni je bila zgrajena leta 1749. vendar nikoli dokončana. V njej je živela ameriška zbirateljica abstraktnih umetnin Peggy Guggenheim (od 1949. pa vse do svoje smrti 1979.) Palačo in umetnine je podarila fundaciji, ki skrbi, da je vse skupaj na ogled.

Palača Barbarigo z mozaiki na pročelju

Palača Del Duca

Palača Cappello Malipiero Barnabo je bila zgrajena konec 14. stoletja. Verjetno je edina palača, ki ima ob kanalu Grande tudi vrt. 

Palača Grassi je danes v lasti tovarne Fiat. V njej so različne razstave, trenutno fotografska, razstavlja Irving Penn.

Palača Moro Lin je nastala v 17. stoletju z združitvijo dveh gotskih palač. Zgradili so jo za beneškega slikarja Pietra Liberija, ki je bil premožen. Ena njegovih slik je tudi v ljubljanski stolnici.

Palača Coccina Tiepolo Papadopoli, približno 1580. jo postavi družina Coccina iz Bergama.

Renesančna palača Grimani, je bila zgrajena sredi 16. stoletja, za takratnega državnega tožilca

Palače ob kanalu Grande v Benetkah

Fondaco dei Turchi je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja. Palača je bila dom gostujočih dostojanstvenikov. V 17. stoletju pa je bila dom, skladišče in trg za turške trgovce. Danes je v palači Prirodoslovni muzej Benetk.

Vir: venice.jr-r.net
Wikipedia

Beneške oči

Verona

Beneške oči, Alessandro Barbero

Alessandro Barbero, pisatelj in redni profesor srednjeveške zgodovine, nas skozi zgodovinsko, ljubezensko zgodbo dveh mladih Benečanov popelje po poteh nekdanje Beneške republike pa vse do Carigrada.

Alessandro Barbero

Beneške oči
Gli occhi di Venezia
516 strani

Mladinska knjiga, 2014

Zgodba romana, Beneške oči, nas popelje v drugo polovico 16. stoletja, ko v močni Beneški republiki vlada dož, s pomočjo krute deseterice.

Michele in njegov oče sta zidarja, ki za beneškega senatorja Lippomana zidata razkošno palačo. Sredi zidave se slednji odloči, da bo dela ustavil, ker potuje, za dalj časa, v tujino. Naslednji dan predloži oče senatorju račune za gradbeni material in opravljeno delo. Zaradi visokih zneskov, se sporečeta, oče si celo upa povedati svoje mnenje pred visokim dostojanstvenikom in tu se začne dolga kalvarija družine, ki je do tedaj živela srečno in lepo skrbela tudi za svoje delavce.

Deseterica obsodi očeta, ker pa mu Michele skuša pomagati, je obsojen tudi sam. Pobegne biričem in se vkrca na beneško galejo, na katero ga je že prejšnji dan vabil eden od galjotov. Čez noč se mu spremeni življenje, zapusti svojo lepo, mlado ženo Bianco in se odpravi na dolgo pot v neznano.

Michelle je mlad in močan, zato se težkemu delu galjota hitro privadi. Še nikoli ni bil na kakšni ladji, zdaj pa je na eni celo zaposlen kot galjot. Ladja pluje v Kandijo, današnja Kreta, kamor pelje vrečo zlatih cekinov, saj ta beneška posest ne kuje sama svojih cekinov, temveč jih dobi iz Benetk.