Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

Doslovče so pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V tej slikoviti vasici, na Gorenjskem, se je rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar, 9. februarja 1871. Njegovo rojstno hišo so odkupili in uredili kot muzej na prostem. Kajža z gospodarskimi poslopji stoji na bregu, malo nad vasjo. Ob lepem in jasnem vremenu je od tu lep pogled na Triglav.
Kajža je bila v lasti pisateljevega deda, po materini strani, Joža Ažmana. Z njegovo najmlajšo hčerjo Rezo, se je poročil pisateljev oče in se iz Žirovnice priselil na Dolenčevo domačijo, kot se je reklo po domače. Postal je gospodar na majhni domačiji in jo dokaj uspešno vodil in preuredil, da je takšna kot jo vidimo danes. Družino je preživljal s krojaštvom. Pomagal je tudi ded, ki je bil tkalec in je tkal platno skoraj do svoje smrti.
Finžgarjeva rojstna hiša je enonadstropna in podkletena, Danes je streha pokrita z macesnovimi skodlami, nekoč pa je bila krita s slamo, tako kot večina vaških hiš. V spodnjih prostorih lahko vidimo razstavo o pisateljevem delu, v zgornjih prostorih pa je prikaz življenja Finžgarjeve družine. V črni kuhinji, shrambi, glavnem prostoru in kamri je ohranjeno precej predmetov, ki jih je družina uporabljala. Simpatična domačija Finžgarjevih v Doslovčah je pravi Muzej na prostem, kjer je prikazano življenje kajžarjev v času pisateljeve mladosti.

Doslovče, rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja

Doprsni kip Frana Saleškega Finžgarja v Aleji slavnih rojakov, v Zabreznici. Kip je ustvaril kipar Bojan Kunaver.

Iz dimnika se kadi, v Finžgarjevi rojstni hiški je prijetno toplo

Danes je streha, Finžgarjeve rojstne hiše, krita z macesnovimi skodlami. V pisateljevi mladosti so bile kajže krite s slamnato streho. 

Leseno korito za hranjenje domačih živali

Leseni plot in vhod, ki so ga Finžgarjevi uporabljali, ko so bili peš 

Majhno, kvadratno okno, obrobljeno s tufom 

Muzej na prostem, rojstna hiša pisatelja Finžgarja, gospodarska poslopja in sadovnjak. Imeli so tudi čebelnjak, kot vsaka spodobna hiša na Gorenjskem 😊

Kozolec z lopo in lesenim vozom

Očala v etuiju, ki jih je uporabljal Finžgar

Finžgarjev gorilnik

V spodnjih prostorih je bil manjši hlev (štala), prostor pred tem vhodom je bil shramba (Čevdrc), za shranjevanje krompirja, sadja, tu je bila tudi velika kad za kislo zelje. Skozi ta vrata sta vstopala Finžgarjev ded in teta, ki sta živela z družino. Tu sta bili njuni postelji, v kotu pa je stala lončena peč. Danes so v teh prostorih uredili razstavo o življenju in delu pisatelja Frana Saleškega Finžgarja

Zunanje stopnišče, ki povezuje spodnji in zgornji del hiše

Hrastova vrata je nekoč odpiral Finžgar, danes pa številni obiskovalci

Niša z leseno polico, v črni kuhinji, kjer je gospodinja hranila škafe. 

Iz črne kuhinje se je vstopilo v "špajzo" ali shrambo

Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim držalom

Sklednik z lončenimi skledami

Ognjišče v črni kuhinji

Strme, lesene stopnice vodijo na podstrešje

Lesena omarica s predali za shranjevanje živil in manjše posode. Nad njo je omarica v niši

Glavni prostor v kajži se je imenoval "hiša". Danes bi rekli dnevna soba. Tu je lončena peč, kjer so posedali otroci in na toplem poslušali zgodbe, ki so jih pripovedovali odrasli, predvsem pa ded Ažman. Ohranjene so statve na katere je ded tkal platno, skoraj do svoje smrti. Ob statvah je tudi kolovrat

Krtača za volno

V Tržiškem muzeju smo izvedeli, da se petrolejka z bučko imenuje "luč na gavge". V bučko so nalili vodo, s tem je bila svetloba močnejša pa še lahko so jo usmerili na delo, ki so ga trenutno opravljali. Verjetno je očetu ob šivalnem stroju taka luč prišla zelo prav.

Likalnik, pomembno orodje vsakega krojača. 

Trinožni stolček

Bohkov kot z zanimivim Križevim potom. Slike v črnih okvirjih in temno rdečim križem, so stari češki bakrorezi iz prve polovice 19. stoletja.

Šivalni stroj in krojaške škarje Finžgarjevega očeta. 

V osrednjem prostoru je lesena miza z intarzijo, klopi in stol, ki je pripadal gospodarju domačije. 

Ženska oblačila 19. stoletja

Spalnici se je reklo kamra. Zibka, ki je danes razstavljena, ni Finžgarjeva, je pa iz tistega časa.

V ravninskem delu Doslovč, so hiše že na prvi pogled bogatejše, zidane, nadstropne in z večjimi gospodarskimi poslopji

Pred eno od hiš stoji dvoje starih sani, verjetno iz 19. stoletja.

Povezava med hišo in gospodarskim poslopjem

Mogočna zidana domačija, kjer sta hiša in gospodarsko poslopje povezani z lesenim gankom. Hišo krasi dvoramno, kamnito stopnišče in kamniti portal. V hiši je živela družina usnjarja F. Paplerja. Ostanki "firme" so še vidni na pročelju. 

V kamen vklesana letnica 1885. ko so vaščani zgradili napajališče za živali

Poleg rojstnih hiš in obeležij znamenitih Slovencev, so skupni imenovalec Poti kulturne dediščine Žirovnica tudi različni napajalniki. Ali je korito vkopano v zemljo ali pa je nad zemljo, skratka vsaka vasica ima vsaj enega, nekatere tudi več.

Pogled na Finžgarjev dom, s ceste.


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica pri Žirovnici

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

                           Vir: Voden ogled Finžgarjeve domačije s Petro Kržan (Visit Žirovnica)

Doslovče, Janez Bogataj in Jože Faganel, Zbirka kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1970