Foto zgodbe: dediščina

Prikaz objav z oznako dediščina. Pokaži vse objave

ponedeljek, 4. maj 2015

Padna, vas v Šavrinskem gričevju

Padna, slikovita vasica v Šavrinskem gričevju, leži na 204 m nadmorske višine. Na približno dveh kvadratnih kilometrih se prepletajo stare, kamnite istrske hiše z nekaj novimi in nekaj obnovljenimi. Velika večina te profane kulturne dediščine pa žalostno propada in čaka na boljše čase.
Zgodovinar, Alberto Pucer, v svoji knjižici "Padna", omenja staro hišo, v kateri je še ohranjeno staro, odprto ognjišče. Odločena, da hišo najdem sama, sem nekajkrat prečesala vasico, a od omenjene hiše ne duha, ne sluha. Povprašam vaščana in izvem, da hiše ni več, da se je preprosto sesula. Kljub večkratnim opozorilom pristojne službe, ki naj bi skrbele za našo kulturno dediščino, niso našle nekaj tisoč evrov za popravilo. Vaščani so rešili vse predmete, ki so bili v hiši. Če bo denar, bodo predmete razstavili, pravijo. Minister Gregor pa nič

Zvonik in cerkev sv. Blaža. Cerkev datira v 13. - 14. stoletje, razširili so jo 1867.

Zvonik, ki stoji ob cerkvi sv. Blaža, so zgradili domačini, leta 1885.

Dimniki so pomembni, saj so pokazali kako premožna je družina

Kip na fasadi hiše. Nekdo ima zelo rad svojega psa

Značilna arhitektura, dimniki so pa zgodba zase

Lep razgled in strateška lega

Staro vaško jedro Padne

V obnovljeni hiši domuje TIC (Turistično informativni center) Padna

Padna, idilična vasica v piranskem zaledju

Od leta 1934. je bila tu šola. Od leta 1946. pa Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni. V celoti so ga obnovili 2014.

Istrska kamnita hiša s prehodom in čudovitim razgledom v dolino

Murve so gojili zaradi sviloprejk, danes so mogočno okrasje Padenskih dvorišč

Na Kulturnem domu Božidarja Jakca je spominska plošča padlim v vojni. Ob domu so pridobili veliko ploščad za druženje in kulturne prireditve pa tudi za tržnico

Midva sva pridna in lepo vzgojena padenska psa :)

Istrske hiše so gradili iz laporja in peščenjaka, ki ju je bilo potrebno pravilno klesati. Take so polagali enega na drugega, brez kakršnega koli veziva.

Pogled iz Padne v dolino

Vir: Padna, Alberto Pucer, 2009

Povezano: Izlet v Padno

sreda, 8. oktober 2014

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največji del nekdaj Piranskih solin, ki so nastale leta 804. Obsegale so še Sečoveljske soline in soline Fazan, na današnji lokaciji marine v Luciji. (vir: Spoznajmo soline, Iztok Škornik)
Krajinski park Sečoveljske soline danes meri 6,5 km2 in se deli na dva dela: Lera, kjer še vedno pridobivajo sol na klasični način, po postopkih, ki so stari več stoletij, v skladu s srednjeveško tradicijo (postopek so nekoliko posodobili Avstrijci, leta 1904) in Fontanigge, kjer soli ne pridobivajo več.
Sečoveljske soline so izjemna tehnična, kulturna in naravna dediščina, ki jih je vredno obiskati.

Kanal Sv. Jernej na katerega meji KPSS. Ob kanalu je, med leti 1902 do 1935, bila speljana ozkotirna železniška proga od Trsta do Poreča. Po njej so prevažali ljudi in tovor, tudi sol iz Sečoveljskih solin. Danes železnice ni več, je pa nekdanja Parencana lepo urejena kolesarska oziroma peš pot, ki se imenuje Pot zdravja in prijateljstva.

Za kratek počitek in solno terapijo :)

V Sečovljah so že v srednjem veku spremenili močvirnato območje v polja za predelavo soli.

Pogled z mosta na kanal Lera, ki je rezervoar sveže morske vode, za potrebe solin

Da Sečoveljske soline še danes obratujejo, se lahko zahvalimo tudi Beneški republiki. V času, ko se je borila za prevlado, so Benečani uničili številne soline v Istri, tudi v Trstu. Piranskim solinam so prizanesli.