Foto zgodbe: Jože Plečnik

Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave

torek, 2. maj 2023

Trzin, grad Jable, Loka pri Mengšu

Naredila sem si turistično, kulturno - umetniški pohod po Trzinu, do gradu Jable v Loki pri Mengšu in zaključila v Mengšu, kjer sta se rodila velikana slovenske kulture, baročni slikar Franc Jelovšek in pisatelj Janez Trdina.

Zakaj v Trzin? Ker so organizirali tek s kužki. To je zame vedno dober razlog za obisk. 😊 Start in cilj je bil pred Centrom Ivana Hribarja. Kužki vseh pasem in velikosti so se s svojimi sotekmovalci zagnali na pet kilometrov dolgo pot. Vsi so uspešno opravili tekaški izziv in bili tudi nagrajeni.

Po čudoviti sprehajalni poti ob Pšati sem se odpravila do baročne župnijske cerkve sv. Florjana, ki stoji ob vznožju hriba Onger. Oltarne mize baročnih oltarjev krasijo poslikani leseni antependiji, delo slikarja Franca Jelovška. Zanimiv je misijonski križ, delo Plečnikove šole iz leta 1957. Dragocen je tudi križev pot, ki ga je ustvaril kranjski slikar Leopold Layer.

V starem vaškem jedru, na Jemčevi ulici je še nekaj starih hišk in domačij iz konca 19. stoletja. Tu se je rodil Ivan Hribar, znameniti ljubljanski župan. Na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša stoji Jefačnikova domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Slednje je namenjeno družabnim srečanjem in muzejskim zbirkam.

In že sem v Loki pri Mengšu, kjer na skali nad Mengeškim poljem stoji grad Jable, tudi Jablje je pravilno. Prva omemba gradu je bila leta 1268. Današnja podoba je začela nastajati okoli leta 1530. Zgradil ga je Andrej Lamberg. Do sredine 17. stoletja je bil v družinski lasti, nato pa so se lastniki menjali. Leta 1745 je grajske prostore poslikal Franc Jelovšek. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. V njem je dobil prostore kmetijski poskusni center fakultete za biologijo. Poleg centra so uredili tudi stanovanja. Leta 2004 so grad Jable v celoti prenovili. Upam, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije, ki je grad vzelo pod svoje okrilje, kdaj omogočil ogled gradu in fresk tudi za javnost.

Sredi Mengeškega polja, nedaleč od gradu Jable, stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvič se omenja leta 1526. Gotsko cerkev so postavili Lambergi, takratni lastniki gradu Jable. Nekaj stoletij kasneje je takratni lastnik gradu naročil Matiji Koželju poslikavo zunanje stene cerkve. Ogromni sv. Krištof je naslikan v fresco tehniki, na svež omet.

Pot na Dobeno me je peljala čez kamniti most iz domnevno 16. stoletja, mimo vodnjaka, kapelic in starih hišk vse do Mengša, kjer sem zaključila dobrih deset kilometrov slikovite poti. Ampak ta foto zgodba bo naslednja. Se nadaljuje 😊

12. tek s kužki v Trzinu, sobota 22. april 2023.

12. tek s kužki v Trzinu na pet kilometrov dolgi progi

12. tek s kužki v Trzinu. Dalmatinček s svojo sotekmovalko 💜

12. tek s kužki v Trzinu se je končal na najboljši možni način, z valjanjem po travi in regratovih cvetovih. 💛

Pšata v Trzinu in račji shod 😊

Sprehajalna pot ob Pšati v Trzinu

Trzin, cerkev sv. Florjana. Današnja baročna cerkev je iz sredine 17. stoletja. Prvotno je bila tu gotska cerkev, postavljena sredi 14. stoletja. Menda je od nje ostal zgolj kipec sv. Florjana.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Orgle so delo ljubljanskega mojstra Ivana Milavca iz leta 1908

Trzin, cerkev sv. Florjana. Stranski baročni oltar sv. Urbana iz leta 1725.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Poslikan leseni antependij stranskega oltarja s podobo sv. Urbana. Delo slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška, ki se je rodil v bližnjem Mengšu.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Veliki baročni oltar sv. Florjana iz leta 1725.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Detajl velikega baročnega oltarja. Marijino kronanje v atiki oltarja.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Marija Brezmadežna, slika je nastala okoli leta 1900.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Misijonski križ iz leta 1957, Plečnikova šola, arhitekt Anton Bitenc.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Edina freska v trzinski cerkvi je na slavoločni steni. Sv. Marija in sv. Jožef molita h Kristusu. Freska je delo slovenskega slikarja Matija Bradaške ml.

Trzin, cerkev sv. Florjana. Križev pot je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja, konec 18. stoletja. Trzinska cerkev si je leta 1875 izprosila križev pot iz mengeške župnijske cerkve, ker je ta dobila novega.

Center Ivana Hribarja v Trzinu, informacijsko, kulturno in turistično središče kraja. Pred centrom stoji fontana, imenovana Pomlad, delo kiparja Metoda Frlica iz leta 2008.

Ob Pšati v Trzinu. Stare vaške hiše in gospodarska poslopja se prepletajo z novogradnjami.

Napis na klopi ob Pšati

Leseno znamenje s Križanim in dvokapno strešico.

Raca mlakarica išče svoje razposajene otroke 💜

Trzin, staro vaško jedro, nekaj starih hišk še stoji 💙

Trzin, pritlična hiša z dvokapno streho ima v zatrepu ptičje gnezdilnice. 💜

Trzin. Pritlična hiša iz sredine 19. stoletja, pol zidana, pol lesena. Krasi jo leseni gank v zatrepu.

Trzin, Jefačnikova domačija. Prevozno sredstvo, nekoč in danes. 😎

Trzin, Jefačnikova domačija na Jemčevi cesti. Gospodarsko poslopje je danes prostor za druženje in muzejske razstave. Na tem prostoru je do konca 19. stoletja stala rojstna hiša Ivana Hribarja.

Pri Kraljevi kapelici se konča Trzin in začne Loka pri Mengšu. Če zavijemo levo, pridemo do gradu Jable. Kapelico zaprtega tipa s poslikavo sv. Florjana je na začetku 20. stoletja postavila družina Kralj. Imenujejo jo tudi Malnova kapelica, ker so bili Kraljevi tudi mlinarji.

Grad Jable v Loki pri Mengšu. Grajska cesta obdana s polji in travniki Mengeškega polja. Upravljalec je Kmetijski inštitut Slovenije. Pod gradom je Infrastukturni center Jable. Polja so namenjena semenski pridelavi. (kis.si)

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Grajski vodnjak, drevored, kamniti most in kamnito stopnišče in že smo pred vhodom v grad Jable. Žal samo pred vhodom. 😎

Grad Jable v Loki pri Mengšu so med leti 2000 do 2004 v celoti prenovili. Od leta 2006 grad upravlja Ministrstvo za zunanje zadeve. Poleg protokolarnih dogodkov so na gradu možne poroke, prirejajo različne koncerte, izobraževanja, kongrese, seminarje in celo viteške igre.

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Kamnito stopnišče s kovano pergolo.

Grad Jable, Loka pri Mengšu. Prva omemba gradu je bila leta 1268. Današnja podoba je začela nastajati okoli leta 1530. Zgradil ga je Andrej Lamberg. Do sredine 17. stoletja je bil v družinski lasti, nato pa so se lastniki menjali. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran. V njem je dobil prostore kmetijski poskusni center fakultete za biologijo. Poleg centra so uredili tudi stanovanja. Leta 2004 so grad Jable ali tudi Jablje v celoti prenovili in danes je lep kot slika 😊

Gozd za gradom Jable. Gozdna pot, za gradom, nas pripelje vse do Rašice.

Grad Jable, grajski ribnik in kamniti most.

Loka pri Mengšu, cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvotno je imela cerkev lesen zvonik na strehi. Današnjega so prizidali kasneje. Škoda, da niso pustili tudi lesenega.

Loka pri Mengšu, cerkev sv. Boštjana in Felicijana. Freska sv. Krištofa je nastala leta 1893. Na svež omet jo je naslikal Matija Koželj. Leta 1998 je bila freska obnovljena.

Loka pri Mengšu. Mengeško polje, Kamniške Alpe in tekač 😊

Loka pri Mengšu. Sadni drevored.

Loka pri Mengšu. Dve veliki znamenitosti Loke. Grad Jable ali Jablje in cerkev sv. Primoža in Felicijana.

Loka pri Mengšu, Pot na Dobeno. Dvoločni kamniti most čez Pšato. Domnevajo, da je iz 16. stoletja. Ob njem so leta 1956 odkrili kamniti obelisk z imeni padlih iz Loke, v drugi svetovni vojni.

Loka pri Mengšu. Ob Gasilski cesti stoji kamniti vodnjak s polkrožnim ušesom za odlaganje škafov. V drugi polovici 19. stoletja so ga izdelali mengeški kamnoseki. Leta 2018 so vaški vodnjak obnovili. Tako pravi informativna tabla na njem.

Loka pri Mengšu, Gasilska 51. Pritlična hiša s kamnitim polkrožnim portalom, ima na sklepniku letnico 1852. V pritličju so še ohranjena lesena polkna. V zatrepu dvokapne strehe ima valilnice za ptiče. Naj jo obnovijo prosim pa brez plastičnih oken. 💛

Vir:

informativne table

zupnija-trzin.rkc.si

Marko Lesar, Župnijska cerkev sv. Florjana v Trzinu, Kamnik, Medobčinski muzej, 2012

zloženka Grad Jable

četrtek, 7. april 2022

Notranje Gorice, središče Ljubljanskega barja, od kamnoloma do nežnih močvirskih tulipanov

Že precej časa, da ne rečem že kar nekaj let, se pripravljam na obisk Ljubljanskega barja v času, ko cvetijo močvirski tulipani. In čas je napočil, vreme je pravo, ravno prav toplo, spomladansko. Grem. V luči varovanja okolja sem se odpravila na izlet z LPP. Ljubljanski potniški promet in avtobus številka 6B nas pripelje vse do opuščenega kamnoloma v Notranjih Goricah.

Sledi ogled vasi v kateri je nekaj let deloval duhovnik in slovenski pisatelj Janez Jalen. Roman Bobri sem prebrala nekajkrat, od otroštva do odraslih let in vedno mi je bil zelo všeč. Dogajanje je pisatelj postavil ravno v te kraje, kjer so imeli naši predniki svoja bivališča oziroma kot jim pravimo, kolišča.

Po foto sprehodu skozi Notranje Gorice pa pohod po Barjanskih stezicah, mimo polj in travnikov, do mokrišč, ki jih v teh pomladnih dneh krasijo močvirski tulipani. Po približno devet kilometrov prehojenih slikovitih poti sem prišla do Vnanjih Goric in na začetek Brezovice. Tam pa zopet na naš ljubi, nepogrešljivi LPP in domov. Čudovito je bilo. Ni treba daleč, da je lepo in zanimivo. 😊

Močvirski tulipan, lepotec, ki na začetku pomladi krasi Ljubljansko barje

Na začetku Notranjih Goric stoji pritlična hiška z elementi secesije. Zgrajena v prvi četrtini 20. stoletja.

Spomenik padlim v drugi svetovni vojni je delo dveh arhitektov. To sta Jože Plečnik in njegov študent Anton Bitenc. Postavili so ga leta 1953. Na visokem kamnitem stebru so imena padlih. Zgornji del je oblikovan kot relief s posvetilom.

Zgornji del spomenika, padlim v drugi svetovni vojni, z reliefom in posvetilom. Arhitekta Jože Plečnik (1872-1957) in Anton Bitenc (1920-1977).

Pravokotna tlakovana ploščad, na kateri stoji spomenik NOB v Notranjih Goricah.

Notranje Gorice, Zadružni dom, zgrajen po drugi svetovni vojni, Plečnikov spomenik NOB, nekdanji kamnolom. Notranje Gorice so najstarejše naselje v občini Brezovica.

Notranje Gorice - Opuščeni kamnolom. Sredi 19. stoletja (od 1846-1857) so tu pridobivali kamen za gradnjo železniške proge oziroma Južne železnice, ki povezuje Dunaj in Trst.

Notranje Gorice, Podpeška cesta 393, čudovito obnovljeno gospodarsko poslopje. Danes v njem domuje picerija Pr Pavlet in tako nadaljujejo dolgoletno gostinsko tradicijo. Na svoji spletni strani prpavlet.si pravijo, da je v njihovo gostilno rad zahajal pisatelj Janez Jalen, 'ki si je z vaščani ob dobri kapljici izmenjeval zanimive zgodbe o mostiščarjih'.

Notranje Gorice - Zidano znamenje, s štirimi polkrožnimi nišami in štirikapno strešico, stoji sredi starega vaškega jedra. Označuje tudi središče Ljubljanskega barja. Znamenje je iz leta 1868. Leta 1872. jo je poslikal podobar in slikar Ivan Šubic (1830. Hotovlja - 1898. Škofja Loka).

Notranje Gorice, Cesta na Preske, gospodarsko poslopje, hlev in senik v nadstropju, ki ima opečne prezračevalne okenske odprtine, prva četrtina 20. stoletja.

Notranje Gorice - V deželico je prišla pomlad. Magnolija in še nekaj rumenega 😊

Notranje Gorice - Župnijska cerkev sv. Martina. Nekaj let je v njej služboval slovenski pisatelj, avtor znamenitega romana Bobri, Janez Jalen. Cerkev kot jo vidimo danes je iz druge polovice 19. stoletja. V pisnih virih je prvič omenjena v 15. stoletju.

Notranje Gorice, župnijska cerkev sv. Martina in vaško pokopališče

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, pritlična hiša z delilnim zidcem, dvokapno streho na čop in frčado, ima na portalu letnico 1852.

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, osrednji del hiše s portalom iz podpeškega marmorja in letnico 1852. Vidi se, da je hiša na novo pokrita. Upam, da obnovijo še ostalo. Čudovita bo. 😊

Notranje Gorice, Podpeška cesta 402, detajl vhodnega portala iz podpeškega marmorja in lesenih profiliranih vrat.

Notranje Gorice - Vaška idila, mir in spokoj. Konjiček se prav nič ne pusti motiti 💜

Notranje Gorice - Osnovna šola. Ob njej stoji, na visokem podstavku, doprsni kip domačina, narodnega heroja Lada Mavsarja Ronka. Kip je delo kiparja Marjana Keršiča iz leta 1984.

Notranje Gorice, stanovanjska hiša z delavnico v pritličju, na Mavsarjevi cesti, ima nad glavnim vhodom reliefno letnico nastanka, 1913. Secesijska fasada hiše je okrašena z opeko.

Notranje Gorice so približno pet kilometrov oddaljene od Ljubljane. Tja se lahko odpravimo na izlet z LPP, avtobus številka 6B.

Notranje Gorice - Ljubljansko barje

Močvirski tulipan, kot nam že ime pove, raste na močvirnih področjih. Ljubljansko barje je pravi raj za te lepe, a žal strupene rastline. Močvirski tulipan je v Sloveniji zaščitena vrsta, ki počasi izginja, zato jih ne nabiramo, lahko jih občudujemo in fotografiramo. 😊