Muzej novejše zgodovine in Pot domov

V Muzeju novejše zgodovine, ki domuje v Cekinovem gradu, ob hali Tivoli, smo si ogledali odlično razstavo, z naslovom, Pot domov. Razstava pripoveduje 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih. Avtorji so v prostor postavili osvetljene stebre, ki ponazarjajo svetilnike. Na njih lahko preberemo zgodbo določene osebe, v stranski niši pa si lahko ogledamo zanimive predmete, ki so jih prinesli domov.
Razstavo so postavili ob stoletnici začetka bojev na Soški fronti (1915-2015) in ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne (1945-2015) Zanimiva razstava bo na ogled do 1. septembra 2016.

Ptičja hišica z znamenitim "fičkom", na drevesu, pred Muzejem novejše zgodovine, v Tivoliju.

Osrednji del, baročnega Cekinovega gradu, v katerem domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije. Palačo so zgradili leta 1755. po naročilu grofa Leopolda Lamberga. Poimenovali so jo Leopoldsruh. Namenjena je bila oddihu družine, danes bi ji reklu vikend, v njej so prirejali tudi zabave za plemstvo. Skozi desetletja se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, po drugi vojni pa so jo nacionalizirali. (zloženka muzeja, 2014)

Leseno stopnišče v Cekinovem gradu

Razstava "Pot domov" je zanimiv prikaz 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih.

Pot domov, prikaz na zemljevidu, vsaka barva je ena zgodba. Nekateri so imeli do doma zelo dolgo pot, nekateri malo krajšo. 

Najstarejša zgodba na razstavi, je zgodba Andreja Pajka (1789 - 1871) iz okolice Tržiča. Andrej Pajk se je domov vračal iz dveh vojn. Na začetku 19. stoletja se je boril, za avstrijskega cesarja, nekaj let kasneje pa še za Napoleona. Poslali so ga na dolg pohod v Rusijo. Iz obeh vojn je bila pot domov težka, naporna, spremljala ga je lakota, bolezen. Kljub temu, se je vrnil domov in še dolga leta pripovedoval o vojaški službi pod dvema cesarjema, o dveh jetništvih, o 36 deželah in 387 pohodih. Vse to je opisal tudi v svojih spominih. V niši sta razstavljeni, sablja in puška briquet an IX iz začetka 19. stoletja. (Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015)

Na razstavi, je ob vsaki zgodbi, prikazana pot domov, tudi na zemljevidu. Na tem zemljevidu je prikazana zelo dolga pot domov, Martina Muca (1894 - 1959). Rodil se je v Metliki. Leta 1914. je bil vpoklican, v rodno Metliko pa se je vrnil šele leta 1927. Domači ga niso več pričakovali, saj je bil nekaj let prej razglašen za mrtvega.

Bakrena menažka je bila last avstro-ogrskega vojaka Jožeta Konde iz Črnomlja. Prinesel jo je iz ruskega ujetništva, kjer je doživel in preživel tudi rusko revolucijo. Martin Muc pa je svojo dolgo pot domov, ki ga je vodila tudi skozi Sibirijo, daljno Kamčatko  in Mandžurijo, popisal v dveh knjižicah, z naslovom Skozi Sibirijo.

Slovenski pilot Josip Križaj, se je rodil 13. marca 1911, v Koprivi na Krasu. Boril se je tudi v španski državljanski vojni. Umrl je zelo mlad. Konec leta 1948. so ga poslali na izvidniški polet, v zelo slabem vremenu in letalo je strmoglavilo. Pokopan je v Ljubljani, njegov spomenik pa stoji tudi pred letališčem v Portorožu. 

Spominska knjiga Andreja Zlobca, vojaka kraljevine SHS, se je leta 1921. kot prostovoljec udeležil bojev za južno jugoslovansko mejo z Albanijo

Osebna izkaznica, Andreja Zlobca, iz leta 1933.

Vojaška skrinja Jožefa Fonde iz 20. lovskega bataljona

Vojaški škornji Andreja Zlobca

Predmeti, ki jih je iz vojne domov prinesel škofjeloški mlinar Josip Košir (1872 - 1948), od lesene žlice do ruske abecede. Josip Košir se je bojeval na vzhodni fronti. Tam so ga zajeli in odpeljali v ujetništvo, v Sibirijo. Njegova pot domov je trajala kar šest let.

Človeška iznajdljivost ne pozna meja. Iz vojaške čutarice je nastal skrivni radio.

Voziček za punčke je last Vere Žagar. Leta 1942. so jo skupaj z mamo poslali v koncentracijsko taborišče, na otoku Rab. Od tu pa so ju preselili še v taborišče Gonars. Lakota, pomanjkanje, trpljenje, bolezen. Deklica Vera je našla vsaj nekaj tolažbe ob misli na svoje igrače in voziček, ki ji ga je poslal oče. Vojno je preživela, prav tako pa tudi njen voziček, ki ga še danes skrbno varuje.

8. maj - Ves dan borba! Sovražnik se upira, predati se noče.
9. maj - Ljubljana.
Napočil je dan svobode. Vrnil sem se s partizani domov, v svoboden dom.
Tako je med drugim, v svoj partizanski dnevnik zapisal Marko Vrhunc.

Poletna, praznična uniforma, Jugoslovanske vojne mornarice. Lastnik, poročnik korvete, Ludvik Kožar. Skupaj s sodelavcem sta se, 27. junija 1991, oborožena in v bojnih uniformah, v najetem avtomobilu, odpravila iz Splita proti domu, kamor sta tudi srečno prispela.

Tankovski čeladofon Jugoslovanske ljudske armade.

Ljubljanske foto zgodbe: Tri hiše v eni

Vir: Vodstvo po razstavi

Informativne table ob razstavnih predmetih

Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015