Župnijska cerkev Matere Božje oziroma Marijino svetišče na Sladki Gori, kot jo vidimo danes, je nastajala med leti 1743. do 1754. ko je bila posvečena. Sladkogorski župnik Janez Mikec je donacije, ki so se nabrale, uporabil za gradnjo nove cerkve, ki so jo ustvarili takratni "zvezdniki" sakralne umetnosti. Arhitekt je bil, v Mariboru rojeni, Jožef Hoffer. Baročni slikar Franc Jelovšek je cerkev obogatil s freskami v zemeljskih barvah, na katerih so prizori iz življenja Matere Božje. Tu so še kiparji in rezbarji, Ferdinand Gallo, Janez Jurij Mersi in Jožef Straub ki so izdelali čudovite lesene oltarje in kipe. Slednji je ustvaril tudi kamnite kipe, ki krasijo pročelje cerkve. Vsa lesena baročna oprema cerkve je nastala sredi 18. stoletja.
Čudovit primer sakralne umetnosti in arhitekture, ki jo je treba obvezno videti. 😎
 |
| Milostni kip Sladkogorske Matere Božje v tronu glavnega oltarja. Za kipom je okno z vitrajem. |
 |
| Glavni, baročni oltar z nišo v obliki srca, v kateri stoji kipec Sladkogorske Matere Božje. Pod njo je sv. Marjeta, nekdanja patrona stare cerkve na Sladki Gori. Kdo je mojster, ki je izdelal veliki oltar, ni znano. Nastal je okoli leta 1750. |
 |
| Freske v kupoli prezbiterija, ki nam govorijo zgodbo o Marijinem življenju, je naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. |
 |
| Pogled iz ladje proti prezbiteriju |
 |
| Orgle so izdelali v celjski orgelski delavnici Janeček. Janez Frančišek Janeček se je rodil na Češkem. Leta 1721. se je poročil z Marijo Sartori, hčerko bogatega celjskega trgovca. V Celju je odprl svojo delavnico in z orglami opremil marsikatero baročno cerkev na Slovenskem, kot so Crngrob, Olimje, Stična ... (celjskozasavski.si) |
 |
| Franc Jelovšek, razkošna freska na ladijski kupoli, ki me spomni na podobno v Grobljah. Freske prikazujejo poveličanje Marije, njeno življenje, trpljenje, stanovitnost in čudodelnost. Zgodba Marijinega življenja se nadaljuje tudi na kupoli prezbiterija. |
 |
| Sladkogorska Mati Božja |
 |
| Eden od štirih večjih prizorov v kupoli ladje je "Poklon štirih kontinentov", kolikor so jih takrat poznali. Moški liki predstavljajo Evropo Afriko, Azijo in Ameriko. |
 |
| Sporočilo Jelovškovih fresk v Marijinem sladkogorskem svetišču je: Živeti moramo krepostno kot Marija. |
 |
| Marija, sv. Trojica in svetniki. Sliko je naslikal slovenski baročni slikar Anton Cebej (25. maj 1722. Ajdovščina - umrl okoli leta 1774. kraj kjer je umrl ni znan) |
 |
| Stranski baročni oltar sv. Andreja. Ustvaril ga je celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) okoli leta 1750. Kipa ob straneh predstavljata sv. Petra in sv. Pavla. V niši na vrhu je sv. Janez Nepomuk. |
 |
| Levi stranski oltar. V osrednji niši sv. Jedrt, ob njej sv. Apolonija in sv. Lucija. V niši na vrhu oltarja je sv. Helena obdana z angeli. Kipar Ferdinand Gallo. |
 |
| Baročna prižnica je nastala v delavnici Mersi in Jožefa Strauba, sredi 18. stoletja. Razkošna, rokokojsko okrašena prižnica ima štiri sedeče kipe, ki predstavljajo: Vero, Upanje, Ljubezen in Trdnost. Na strehi baldahina stoji Marija z Detetom, obdana z angeli. |
 |
| Križev pot |
 |
| Marijino romarsko svetišče na Sladki Gori so sredi 18. stoletja ustvarili umetnostni velikani tistega časa: arhitekt Jožef Hoffer, slovenski baročni slikar Franc Jelovšek in kiparji Jožef Straub, Ferdinand Gallo in Janez Jurij Mersi. |
 |
| Baročno cerkev Matere Božje na Sladki Gori so zgradili med leti 1744. do 1754, po načrtih, v Mariboru rojenega, arhitekta Jožefa Hofferja (1700-1764) |
 |
| Kipe, ki krasijo pročelje cerkve na Sladki Gori, pripisujejo nemškemu kiparju, ki je živel in delal v Mariboru, Jožefu Straubu (1712-1756). Na vrhu kraljuje kip Matere Božje z Detetom. V niši je kip sv. Marjete patrone starejše cerkve, ob njej še sv. Jernej in sv. Florjan. Kipi so nastali okoli leta 1755. |
 |
| Dvonadstropno župnišče s štirikapno streho so gradili med leti 1744. do 1754. |
 |
| Nadstropna hiša je bila zgrajena leta 1794. V njej je bila kaplanija, ob njej pa gospodarsko poslopje v obliki črke L. |
 |
| Pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L je iz leta 1802. |
 |
| Tudi lesena hiška z dvokapno streho na čop, je del lepo obnovljenega župnijskega kompleksa. |
 |
| Park z razpelom pod cerkvijo Matere Božje na Sladki Gori |
 |
| Vinogradi na Sladki Gori |
 |
| Bogato členjena nadstropna in dvoosna vogalna hiša je iz druge polovice 19. stoletja. V pritličju je bila nekoč trgovina. Nekdaj lepotica, danes prepuščena zobu časa. |
Vir:
voden ogled
Sergej Vrišer, Sladka Gora, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 21, Ljubljana, 1979
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD
Ni komentarjev:
Objavite komentar