V središču samostanskega kompleksa v
Stični, stoji
stiška bazilika. Posvečena je Žalostni Materi Božji. Prvo cerkev so gradili dvajset let in jo leta 1156. posvetili. V svoji zgodovini so samostan in cerkev kar dvakrat požgali in izropali Turki. Cerkev, z baročno podobo, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena 1622. leta.
Baročna stiška bazilika je troladijska, s prečno ladjo. Ob glavnem oltarju, so v prezbiteriju tudi meniške korne klopi in
Plečnikov tabernakelj, ki so ga farani podarili cerkvi ob njenem 800-tem rojstnem dnevu.
|
Baročna cerkev Žalostne Matere Božje, pogled z velikega vzhodnega dvorišča. Cerkveni zvonik, je dobil današnjo baročno podobo leta 1751. Prvotno je bil gotski. |
|
Cerkev v cistercijanskem samostanu, v Stični, so zgradili in posvetili leta 1156. Dvakrat so jo Turki požgali in izropali. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Cerkev je bila leta 1945. dvakrat bombardirana. Poškodovan je bil zvonik, glavni oltar in večina oken. |
|
Ob 800-letnici stiške opatije, je papež Pij XI. cerkev povzdignil v baziliko. Stiška bazilika je med največjimi cerkvami v Sloveniji. Dolga je 64 metrov, široka pa 18 metrov. |
|
Ohranjeno prvotno romansko okno, na stiški baziliki. Taka okna so bila po vsej dolžini cerkve. |
|
Detajl glavnega vhoda v baziliko in grbi stiških opatov |
|
Grb vojvodine Kranjske se nahaja pod korom |
|
Baročno omaro so obnovili in vanjo namestili nove orgle |
|
Na steni stiške bazilike je kamnita plošča s turjaškima grboma iz 15. stoletja. |
|
Nagrobna plošča |
|
Baročni glavni oltar v stiški baziliki s kipom Žalostne Matere Božje, ki je edini ohranjen kip iz začetka 17. stoletja |
|
V prezbiteriju, na obeh straneh glavnega oltarja, so nameščene klopi meniškega kora |
|
V prezbiteriju je tudi zelo zanimiv bralnik. Še posebno njegov spodnji del, ki je bogato izrezljan. Noga je iz leta 1898. na njej pa so kipci štirih redovnih svetnikov. |
Vir: Samostan Stična in njegove znamenitosti, Marijan Zadnikar, 2001
stična.si/Zgodovina stiške cerkve
Ni komentarjev:
Objavite komentar