Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.

Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 

Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili

Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih

Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.

Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.

Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve

Drugo, polkrožno, poslikano okno

Oltarna miza

Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo

Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota

Manjši kipec v kotu cerkve

Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.

Tabernakelj

Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni

Podobno: Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Vir: župnik na Kočevski Reki

zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.

Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...

Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta

Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.

Stranski oltar

Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.

Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.

Lepo ohranjena poslikava stropa

Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 

Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt

Mogočni steber v mogočni cerkvi

Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.

Baročna prižnica

Štukatura in poslikava oboka stranske kapele

Vitražno okno s podobo

Stoječi kropilnik

Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani

Detajl dekanijske hiše

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško: 

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl

Vir: kath-kirche-kaernten

Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.

Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

V središču samostanskega kompleksa v Stični, stoji stiška bazilika. Posvečena je Žalostni Materi Božji. Prvo cerkev so gradili dvajset let in jo leta 1156. posvetili. V svoji zgodovini so samostan in cerkev kar dvakrat požgali in izropali Turki. Cerkev, z baročno podobo, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena 1622. leta.
Baročna stiška bazilika je troladijska, s prečno ladjo. Ob glavnem oltarju, so v prezbiteriju tudi meniške korne klopi in Plečnikov tabernakelj, ki so ga farani podarili cerkvi ob njenem 800-tem rojstnem dnevu.

Baročna cerkev Žalostne Matere Božje, pogled z velikega vzhodnega dvorišča. Cerkveni zvonik, je dobil današnjo baročno podobo leta 1751. Prvotno je bil gotski. 

Cerkev v cistercijanskem samostanu, v Stični, so zgradili in posvetili leta 1156. Dvakrat so jo Turki požgali in izropali. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Cerkev je bila leta 1945. dvakrat bombardirana. Poškodovan je bil zvonik, glavni oltar in večina oken.

Ob 800-letnici stiške opatije, je papež Pij XI. cerkev povzdignil v baziliko. Stiška bazilika je med največjimi cerkvami v Sloveniji. Dolga je 64 metrov, široka pa 18 metrov.

Ohranjeno prvotno romansko okno, na stiški baziliki. Taka okna so bila po vsej dolžini cerkve.

Detajl glavnega vhoda v baziliko in grbi stiških opatov

Grb vojvodine Kranjske se nahaja pod korom

Baročno omaro so obnovili in vanjo namestili nove orgle

Na steni stiške bazilike je kamnita plošča s turjaškima grboma iz 15. stoletja. 

Nagrobna plošča

Baročni glavni oltar v stiški baziliki s kipom Žalostne Matere Božje, ki je edini ohranjen kip iz začetka 17. stoletja

V prezbiteriju, na obeh straneh glavnega oltarja, so nameščene klopi meniškega kora

V prezbiteriju je tudi zelo zanimiv bralnik. Še posebno njegov spodnji del, ki je bogato izrezljan. Noga je iz leta 1898. na njej pa so kipci štirih redovnih svetnikov.

Posebna znamenitost stiške bazilike je tabernakelj, arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1954. so stiški farani, svoji cerkvi darovali Plečnikov tabernakelj. 


Povezano: Križni hodnik v stiškem samostanu

Cistercijanski samostan v Stični

Vir: Samostan Stična in njegove znamenitosti, Marijan Zadnikar, 2001
stična.si/Zgodovina stiške cerkve

Jaslice in cerkev Marijinega oznanjenja

Baročna cerkev Marijinega oznanjenja, vsem nam bolj znana kot Frančiškanska cerkev, na Prešernovem trgu, v Ljubljani, vsako leto postavi velike jaslice, ob oltarju velikega mojstra, Francesca Robbe. Po ogledu jaslic pa si vsekakor velja ogledati tudi notranjost enoladijske cerkve, obdano s kapelicami, s stranskimi oltarji in kipi velikih mojstrov, tudi Francesca Robbe pa tudi freske, ljubljanskega slikarja in portretista, Matevža Langusa in kasnejše od slikarja Mateja Sternena.

Kljuka s stilom. Odprimo vrata cerkve Marijinega oznanjenja in si, v veselem decembru, oglejmo jaslice in čudovito frančiškansko cerkev na Prešernovem trgu, v Ljubljani

Baročno cerkev Marijinega oznanjenja, kot jo vidimo danes, so postavili med leti 1646. do 1660. Baročna prižnica je bila postavljena okoli leta 1770.

Jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, vsako leto privabijo množico obiskovalcev

Jaslice pri frančiškanih

Jaslice pri frančiškanih - pastirček z ovčicami :) 

Jaslice pri frančiškanih - pot čez puščavo

XI. in XII. postaja Križevega pota

Freske na stropu so delo slikarja Mateja Sternena

Frančiškanska cerkev v Ljubljani ima za glavnim oltarjem še tri kapelice. Ena od njih ima na oltarju črno Marijo z detetom

Anton Martin Slomšek, kapela za glavnim oltarjem

Manjše orgle v prezbiteriju cerkve

Jaslice, pred čudovitim. baročnim glavnim oltarjem, mojstra Francesca Robbe

Strop, poslikan s freskami in orgle na cerkvenem koru. Prvotne freske na stropu je poslikal slikar Matevž Langus, vendar se niso ohranile, razen v stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je na novo poslikal slikar Matej Sternan, med leti 1925. do 1933. (zvkds.si)

Levi stranski oltar, posvečen Materi božji

Tlakovanje v stranski kapeli sv. Treh kraljev. Nagrobna plošča ima v vseh vogalih srce.

Del baročne prižnice, ki sega tudi v stransko kapelo sv. Treh kraljev

Orgle. Leta 1870. jih je izdelal in postavil orglarski mojster Franc Goršič, ki se je rodil v ljubljanskem Krakovem, 21.19.1836. Leta 1902. so frančiškani poklicali avstrijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov. . Mogočne orgle imajo danes tri manuale in 44 registrov in so druge največje v Ljubljani (dlib.si - Orgle v ljubljanskih cerkvah)

Spovednica

Frančiškanska cerkev v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja) ima eno ladjo, na vsaki strani po tri kapele in še tri za glavnim oltarjem. Ima dolg, raven prezbiterij in mogočne orgle na koru.

Stranska kapela Žalostne Matere božje

Stranska kapela

Prezbiterij

Desni, stranski oltar. Oltar sv. Križa

Cerkvene klopi

Sv. Anton Puščavnik, kip v stranskem oltarju sv. Valentina iz leta 1681

Sv. Rok, kip v stranskem oltarju sv. Valentina

Freska na stropu stranskega oltarja

Obok s freskami, pod cerkvenim korom

Podobno: Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: Blaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 29.12.2015 11:15)