Prikaz objav z oznako črna Marija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako črna Marija. Pokaži vse objave

sreda, 27. december 2017

Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Črna Marija z detetom
Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času
Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.
Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.
S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja
Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu
Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 
Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje
Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.
S freskami poslikana slavoločna stena
Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.
Freska na oboku prezbiterija
Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja
Stranski baročni oltar
Križev pot v obliki reliefa
Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo
Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.
Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki
Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata
Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.
Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom
Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 
Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem
Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 
Mali trg s kamnitim vodnjakom
Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...
Arkadni hodnik pod cerkvijo
Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta
Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše
Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku
Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista




Vir: voden ogled 
zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom


torek, 29. december 2015

Jaslice in cerkev Marijinega oznanjenja

Baročna cerkev Marijinega oznanjenja, vsem nam bolj znana kot Frančiškanska cerkev, na Prešernovem trgu, v Ljubljani, vsako leto postavi velike jaslice, ob oltarju velikega mojstra, Francesca Robbe. Po ogledu jaslic pa si vsekakor velja ogledati tudi notranjost enoladijske cerkve, obdano s kapelicami, s stranskimi oltarji in kipi velikih mojstrov, tudi Francesca Robbe pa tudi freske, ljubljanskega slikarja in portretista, Matevža Langusa in kasnejše od slikarja Mateja Sternena.

Slovenija
Kljuka s stilom. Odprimo vrata cerkve Marijinega oznanjenja in si, v veselem decembru, oglejmo jaslice in čudovito frančiškansko cerkev na Prešernovem trgu, v Ljubljani
Slovenija
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja, kot jo vidimo danes, so postavili med leti 1646. do 1660. Baročna prižnica je bila postavljena okoli leta 1770.
Slovenija
Jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, vsako leto privabijo množico obiskovalcev
jaslice
Jaslice pri frančiškanih
jaslice
Jaslice pri frančiškanih - pastirček z ovčicami :) 
jaslice
Jaslice pri frančiškanih - pot čez puščavo
Slovenija
XI. in XII. postaja Križevega pota
Slovenija


Slovenija
Freske na stropu so delo slikarja Mateja Sternena
Slovenija
Frančiškanska cerkev v Ljubljani ima za glavnim oltarjem še tri kapelice. Ena od njih ima na oltarju črno Marijo z detetom
Slovenija
Anton Martin Slomšek, kapela za glavnim oltarjem
Slovenija
Manjše orgle v prezbiteriju cerkve
jaslice
Jaslice, pred čudovitim. baročnim glavnim oltarjem, mojstra Francesca Robbe
Slovenija
Strop, poslikan s freskami in orgle na cerkvenem koru. Prvotne freske na stropu je poslikal slikar Matevž Langus, vendar se niso ohranile, razen v stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je na novo poslikal slikar Matej Sternan, med leti 1925. do 1933. (zvkds.si)
Slovenija
Levi stranski oltar, posvečen Materi božji
Slovenija
Tlakovanje v stranski kapeli sv. Treh kraljev. Nagrobna plošča ima v vseh vogalih srce.
Slovenija
Del baročne prižnice, ki sega tudi v stransko kapelo sv. Treh kraljev
Slovenija
Orgle. Leta 1870. jih je izdelal in postavil orglarski mojster Franc Goršič, ki se je rodil v ljubljanskem Krakovem, 21.19.1836. Leta 1902. so frančiškani poklicali avstrijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov. . Mogočne orgle imajo danes tri manuale in 44 registrov in so druge največje v Ljubljani (dlib.si - Orgle v ljubljanskih cerkvah)
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Frančiškanska cerkev v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja) ima eno ladjo, na vsaki strani po tri kapele in še tri za glavnim oltarjem. Ima dolg, raven prezbiterij in mogočne orgle na koru.
Slovenija
Stranska kapela Žalostne Matere božje
Slovenija
Stranska kapela
Slovenija
Prezbiterij
Slovenija
Desni, stranski oltar. Oltar sv. Križa
Slovenija
Cerkvene klopi
Slovenija
Sv. Anton Puščavnik, kip v stranskem oltarju sv. Valentina iz leta 1681
Slovenija
Sv. Rok, kip v stranskem oltarju sv. Valentina
Slovenija
Freska na stropu stranskega oltarja
Slovenija
Obok s freskami, pod cerkvenim korom


Vir: Blaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 29.12.2015 11:15)