Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Črna Marija z detetom

Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času

Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.

Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.

S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja. 

Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu. 

Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 

Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje

Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.

S freskami poslikana slavoločna stena

Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.

Freska na oboku prezbiterija

Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja

Stranski baročni oltar

Križev pot v obliki reliefa

Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo

Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.

Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki

Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata

Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.

Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom

Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 

Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem

Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 

Mali trg s kamnitim vodnjakom

Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...

Arkadni hodnik pod cerkvijo

Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta

Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše

Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku

Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Vir: voden ogled 

zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom

Čedad - Cividale del Friuli

Čedad - Cividale del Fruli je lepo srednjeveško mesto v deželi Furlanija Julijska krajina. Mesto, ki je nastalo v rimskih časih, naj bi ga ustanovil sam Julij Cezar, leži tik ob meji s čudovito Slovenijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Še pred Rimljani so se tu naselili Kelti, v 6. stoletju Langobardi pa Obri in Slovani ... Vsi so pustili kakšno sled v mestu in veliko tega je na ogled v mestnih muzejih. V katedrali in številnih cerkvah lahko občudujemo slike in kipe velikih mojstrov. Sprehod po ozkih s prodniki tlakovanih ulicah starega mestnega jedra in ogled čudovitih palač, je pravo doživetje, ki ga zaključimo z odlično kavico 😎

Sprehod po starem mestnem jedru Čedada smo začeli in končali na znamenitem Hudičevem mostu

Strnjen niz srednjeveških hiš nad reko Nadižo

Balkon na skali ob Hudičevem mostu

Mestna hiša je bila zgrajena leta 1565. Pred njo stoji kip Julija Cezarja, ustanovitelja Čedada.

Pročelje mestne hiše. Doprsni kip obdan z vencem, ki ga držijo angeli

Ob propadu Beneške republike, jo je marsikateri krilati lev pošteno skupil. Večina jih je bila kasneje obnovljena, krilati lev na mestni hiši v Čedadu pa ostaja poškodovan. Tudi to je zgodovina

Čedad obdaja srednjeveško obzidje s številnimi stolpi. 

Adelaide Ristori je bila italijanska igralka, ki se je rodila v Čedadu 29. januarja 1822. Spomenik na Trgu Julija Cezarja - Piazza Foro Giulio Cesare.

Palača v kateri danes domuje klasična gimnazija. Trg Julija Cezarja - Piazza Foro Giulio Cesare.

Poslikana srednjeveška palača, ulica Giuseppe Mazzini

S freskami poslikana fasada palače

Arkadni hodnik

Kamnita hiša z razgibanim pročeljem, pomolom, biforo in podhodom

Kamnita hiša še z druge strani prehoda

S prodniki tlakovana srednjeveška ulica

Ena najstarejših hiš v Čedadu

Palače na trgu Pavla Diakona - Piazza Paolo Diacono

Neptunov vodnjak na trgu Pavla Diakona - Piazza Paolo Diacono. Pavel Diakon je bil Langobard, benediktinski redovnik in zgodovinar, ki je napisal knjigo Zgodovina Langobardov. Rodil se je v Čedadu okoli leta 720.

Langobardi so dodobra zaznamovali Čedad. Tu so se naselili sredi 6. stoletja in v mestu pustili svoje sledi, ki jih lahko občudujemo še danes. 

Duca (vojvoda) Gisolfo, lombardski vojvoda (6. stoletje) Na današnjem trgu, Piazza Paolo Diacono, so našli Gisolfov grob. Na tem mestu so, v tla, namestili spominsko ploščo.

Reka Nadiža

Mogočna nadstropna palača z arkadnim hodnikom v pritličju, stoji na trgu - Piazza Duomo. V palači je danes Muzej krščanstva. V njem si lahko ogledamo pomembne langobardske spomenike. Palačo so zgradili med leti 1565. do 1586. Načrte naj bi naredil italijanski arhitekt Andrea Palladio.

Eden od stranskih vhodov v Palladijevo palačo v Čedadu, z mogočnim kamnitim portalom

Vhodni portal, Paladijeva palača, danes muzej krščanstva

Paladijeva palača, muzej krščanstva, kamniti okenski okvir s kovano mrežo. 

Vodnjak

Mogočna palača De Nordis stoji v bližini katedrale. Postavili so jo v drugi polovici 15. stoletja. Konec 19. stoletja so palačo obnovili in v njej postavili na ogled pomembne relikvije langobardskega mesta.

Kamniti okenski okvirji palače De Nordis krasijo človeške glave

Glavni kamniti portal palače De Nordis

Je čas za oglede in je čas za veliiiko kavo 😍

Leseni kandelaber na visokem kamnitem podstavku, na trgu Piazza Duomo

Sprehod po slikovitih, ozkih srednjeveških ulicah Čedada

Čudovita zunanjost čedadske trgovine. Umetelno izklesan kamniti okvir z gotskim portalom

Balkon na skali in s pogledom na reko Nadižo, da o gotskih obokih niti ne govorim 😎

Čedad, ulica - Corso Paolino d'Aquileia

Podporni loki Hudičevega mostu

Cerkev in samostan sv. Frančiška nad reko Nadižo

Mogočni Hudičev most kot ga vidi reka Nadiža 😉

Čudoviti jesenski ruj

Na začetku Hudičevega mostu je stopnišče, ki vodi do reke Nadiže

Vhod v staro mestno jedro Čedada

Srednjeveško mestno obzidje 

Park izven srednjeveškega obzidja


Povezano:

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
cividale.com