Narodna galerija Ljubljana

28. januarja 2016. se je Narodna galerija v Ljubljani pokazala v vsem svojem sijaju. Prenovili, poslikali in pozlatili so vse tri trakte, jih povezali in sedaj so umetnine na ogled v eni najlepših palač v Ljubljani. Ljubljanska Narodna galerija hrani največjo zbirko likovnih del v Sloveniji. V njej je zajet čas od visokega srednjega veka pa vse do konca 20. stoletja. Ob ogledu teh čudovitih umetnin pa se velja ozreti tudi v strop, saj so tudi te ena čudovita umetnina in vredna ogleda.

Šopek rož

Od 28. januarja 2016. lahko občudujemo prenovljeno palačo Narodne galerije v Ljubljani.

Najstarejši del Narodne galerije, kjer je danes slavnostni vhod, je iz leta 1896. 1993. leta, so po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja, zgradili novi del galerije na severni strani. Vmesni stekleni del, ki je danes glavni vhod v Narodno galerijo pa so postavili leta 2001. po načrtih arhitektov Jurija Sadarja in Boštjana Vuge. (ng-slo.si)

Logotip Narodne galerije, nekoč Narodni dom, zgrajen v renesančnem slogu in po načrtih češkega arhitekta, Františka Škabrouta. Narodni dom je imel tudi svojo telovadnico, v kateri je telovadilo kar precej generacij ljubljanskih srednjih šol. V njej so se kalili tudi številni atleti, ki so osvajali medalje na različnih prvenstvih.

Razkošen lestenec

Poslikan strop in niz slik tik pod njim

Kamniti, stenski vodnjak v Galovi sobi, v pritličju. Tu prirejajo ustvarjalne delavnice za otroke, nekoč pa je bila v tem prostoru telovadnica.

Preurejeno stopnišče

Nekdanja telovadnica je imela balkon, tako pa je po prenovi videti strop

Nekdanjo telovadnico so spremenili v dve nadstropji. V pritličju je Galova soba, v prvem nadstropju pa je velika dvorana, v kateri so razstavljene sakralne umetnine.

Del stopnišča s kandelabrom, ki me spominja na Samassovo delavnico, nepreverjeno :) 

Lestenec in bogato poslikan strop v slavnostni dvorani.

Detajl stropa, slavnostne dvorane, ki je menda tudi pozlačen 

Umetelna kljuka s ključavnico na notranjih vratih

Okrašen strop s pozlato

S prenovo Narodne galerije, je dobila Ljubljana, eno najlepših palač v mestu

Stopnišče s šopki rož

Povezovalni trakt, kjer je danes glavni vhod v Narodno galerijo in kavarna. Tu lahko pijemo kavo in občudujemo originalno Robbovo umetnijo, Robbov vodnjak.

Originalni Robbov vodnjak, vodnjak treh rek, detajl

Robbov vodnjak v vsej svoji lepoti in višini :) 

Ravnikarjevo Novo krilo, zgrajeno 1993.

Podobno: SNG Opera in balet, Ljubljana

Jaslice in cerkev Marijinega oznanjenja

Baročna cerkev Marijinega oznanjenja, vsem nam bolj znana kot Frančiškanska cerkev, na Prešernovem trgu, v Ljubljani, vsako leto postavi velike jaslice, ob oltarju velikega mojstra, Francesca Robbe. Po ogledu jaslic pa si vsekakor velja ogledati tudi notranjost enoladijske cerkve, obdano s kapelicami, s stranskimi oltarji in kipi velikih mojstrov, tudi Francesca Robbe pa tudi freske, ljubljanskega slikarja in portretista, Matevža Langusa in kasnejše od slikarja Mateja Sternena.

Kljuka s stilom. Odprimo vrata cerkve Marijinega oznanjenja in si, v veselem decembru, oglejmo jaslice in čudovito frančiškansko cerkev na Prešernovem trgu, v Ljubljani

Baročno cerkev Marijinega oznanjenja, kot jo vidimo danes, so postavili med leti 1646. do 1660. Baročna prižnica je bila postavljena okoli leta 1770.

Jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, vsako leto privabijo množico obiskovalcev

Jaslice pri frančiškanih

Jaslice pri frančiškanih - pastirček z ovčicami :) 

Jaslice pri frančiškanih - pot čez puščavo

XI. in XII. postaja Križevega pota

Freske na stropu so delo slikarja Mateja Sternena

Frančiškanska cerkev v Ljubljani ima za glavnim oltarjem še tri kapelice. Ena od njih ima na oltarju črno Marijo z detetom

Anton Martin Slomšek, kapela za glavnim oltarjem

Manjše orgle v prezbiteriju cerkve

Jaslice, pred čudovitim. baročnim glavnim oltarjem, mojstra Francesca Robbe

Strop, poslikan s freskami in orgle na cerkvenem koru. Prvotne freske na stropu je poslikal slikar Matevž Langus, vendar se niso ohranile, razen v stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je na novo poslikal slikar Matej Sternan, med leti 1925. do 1933. (zvkds.si)

Levi stranski oltar, posvečen Materi božji

Tlakovanje v stranski kapeli sv. Treh kraljev. Nagrobna plošča ima v vseh vogalih srce.

Del baročne prižnice, ki sega tudi v stransko kapelo sv. Treh kraljev

Orgle. Leta 1870. jih je izdelal in postavil orglarski mojster Franc Goršič, ki se je rodil v ljubljanskem Krakovem, 21.19.1836. Leta 1902. so frančiškani poklicali avstrijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov. . Mogočne orgle imajo danes tri manuale in 44 registrov in so druge največje v Ljubljani (dlib.si - Orgle v ljubljanskih cerkvah)

Spovednica

Frančiškanska cerkev v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja) ima eno ladjo, na vsaki strani po tri kapele in še tri za glavnim oltarjem. Ima dolg, raven prezbiterij in mogočne orgle na koru.

Stranska kapela Žalostne Matere božje

Stranska kapela

Prezbiterij

Desni, stranski oltar. Oltar sv. Križa

Cerkvene klopi

Sv. Anton Puščavnik, kip v stranskem oltarju sv. Valentina iz leta 1681

Sv. Rok, kip v stranskem oltarju sv. Valentina

Freska na stropu stranskega oltarja

Obok s freskami, pod cerkvenim korom

Podobno: Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: Blaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 29.12.2015 11:15)