Muljava, Josip Jurčič in Janez Ljubljanski

Muljava je majhna in lepo urejena slovenska vasica v občini Ivančna Gorica. Majhna vas nam je dala velikega moža, ki ga prav vsi poznamo. Josip Jurčič se je tu rodil 4. marca 1844. Pisec prvega slovenskega romana Deseti brat ter mnogih drugih del je bil tudi časnikar in glavni urednik časopisa Slovenski narod. Umrl je star komaj 37 let. Njegov nagrobni spomenik je v spominskem parku znamenitih Slovencev na ljubljanskem Navju. 

Jurčičeva rojstna hiša, ki jo je leta 1826. postavil njegov ded, je danes etnološki muzej na prostem. Ob njej je hlev, vodnjak, čebelnjak, toplar, Krjavljeva hiška, ki prikazuje življenje najrevnejšega sloja ljudi. Domačija z različnimi prireditvami privabi kar precej obiskovalcev. Ena večjih je tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave. V poletnih mesecih prirejajo dramske predstave v svojem letnem gledališču na prostem. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Poleg Jurčičeve domačije ima mala Muljava še en velik biser. To je cerkev Marijinega vnebovzetja s čudovitim velikim zlatim oltarjem in barvito poslikanim prezbiterijem. Te gotske freske segajo v leto 1456, ko jih je po naročilu stiškega opata ustvaril srednjeveški slikar Janez Ljubljanski. Barviti gotski prezbiterij je bil tako čudovit in enkraten, da se ga v 17. stoletju, ko so cerkev barokizirali, niso upali spreminjati. Kakšna sreča. Manj sreče je imela ladja, saj so jo v celoti prebelili in zakrili freske. Raven lesen strop so odstranili in ladjo banjasto obokali. 

Še dobro, da smo imeli slikarja Mateja Sternena, ki je tudi na Muljavi odkril in nam ohranil vsaj del fresk, ki so krasile tudi ladjo.

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi. Na ta dan poteka vsakoletna pohodniška prireditev 'Jurčičeva pot' od Višnje Gore do Muljave.

Vodnjak in toplar ob Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi

Jurčičeva domačija na Muljavi. Toplar in etnološka zbirka lesenih vozov

Jurčičeva domačija na Muljavi - Muzej na prostem

Muljava. Gozd ob Jurčičevi domačiji je odlična kulisa za dramske igre, ki jih prirejajo v letnem gledališču. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Krjavljeva koča s hlevčkom in s slamo krito streho.

Muljava. Lepo obnovljeno nekdanje gospodarsko poslopje.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Rojstna hiša Josipa Jurčiča s spominsko ploščo na pročelju iz leta 1882. Hišo je leta 1826 zgradil njegov ded. Pred njo stoji pisateljev doprsni kip. 

Kapelica v središču Muljave, iz druge polovice 19. stoletja, je posvečena Mariji. Na pročelju je litoželezni Križani izdelan na Dvoru pri Žužemberku.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s kamnitim pokopališkim zidom, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Odprta vhodna lopa je bila prizidana kasneje.

Župnišče na Muljavi, zgrajeno leta 1931.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Freska Poklon sv. Treh kraljev, 1456, Janez Ljubljanski. Križev pot je naslikan na steklo. Nastal je v začetku 19. stoletja.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - V 17. stoletju so cerkev prenavljali. Ob tem so prebelili vse freske v ladji. V letih 1922/23 je slovenski slikar Matej Sternen pod beležem odkril freske.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki, baročni, zlati oltar je iz 17. stoletja. Leta 1674. ga je izdelal ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger. V središču je motiv Marijinega vnebovzetja. V levi niši je kip sv. Ane z malo Marijo, v desni pa sv. Elizabeta. Na vrhu angela držita grba stiškega opata in stiški samostanski grb. Takrat je cerkev spadala pod stiško župnijo. Danes spada pod župnijo Krka.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasto obokan gotski prezbiterij. 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Srednjeveški slikar Janez Ljubljanski je freske naslikal v treh pasovih. Spodaj je zastor. Srednji pas prikazuje apostole, Oznanjenje, Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipt in Marijino smrt. Zgoraj: Kristusovo trpljenje ter Marija z detetom in svetnicama.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasti obok krasijo poslikave angelov z glasbenimi inštrumenti in rastlinski ornamenti.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Ladjo so v 17. stoletju banjasto obokali in freske prekrili z beležem. Prvotno je bil strop lesen in raven, predvidevajo, da je bil tudi poslikan. Nekaj fresk v ladji nam je na začetku 20. stoletja povrnil Matej Sternen.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Lok slavoloka nam predstavi Kristusov rodovnik

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Po naročilu stiškega opata je cerkev poslikal slikar Janez Ljubljanski, leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Marijino vnebovzetje, osrednji del velikega zlatega oltarja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Svetnica na notranji strani slavoločne stene

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kip Srca Jezusovega in Marija z detetom

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kropilnik iz 17. stoletja. Letnica 1852, ki je na njem pomeni leto obnove.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Gotski kip sedeče Matere božje z detetom iz 15. stoletja, okoli leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Detajl stranskega oltarja sv. Jurija. Kip sv. Roka, ki kaže svojo rano. Ob njem zvesti kuža, ki mu je rešil življenje. 🐕

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Čudovito, enkratno, ko si gotika in barok podata roko in razveselita vse živo. 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki zlati oltar je tako velik, da na pogled prekrije šilasti prehod slavoločne stene. Ob steni dva stranska oltarja. Na levi sv. Marko in na desni sv. Jurij.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanja kamnita prižnica v odprti vhodni lopi, ki je nekaj mlajša od veličastne cerkve. 

Umakni se, ne vidiš, da sem na lovu 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanjost cerkve z gotskim prezbiterijem in zvonikom, pod katerim je tudi manjša zakristija.

Muljava je manjša vasica v občini Ivančna Gorica

Spomenik muljavski bitki, posvečen zmagi nad Italijani junija 1942. Granitna skala v obliki nepravilne piramide z vklesanim napisom, ki govori o tem dogodku. Postavili so ga leta 1969. 

Pred kulturnim domom stoji kažipot, ki nas usmeri proti znamenitostim na Muljavi pa tudi na ostale kraje, ki sestavljajo občino Ivančna Gorica.

Vir:

Muljava, več avtorjev, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1973

Register NKD

Jurčičeva domačija

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Obiskali smo drugo največje romarsko svetišče v Sloveniji. Nahaja se v občini Majšperk. To je bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Bazilika je versko središče pa tudi bogata sakralna dediščina v kateri prevladuje gotike. Seveda je tudi barok prisoten, saj so tudi na Ptujski Gori spremljali "sakralno modo". 😊

Cerkev na Ptujski Gori so začeli zidati okoli leta 1410. Danes je to čudovit triladijski prostor z obilico gotskih kipov in baročne opreme. Prav gotovo je največja umetnina razkošen relief Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem daje zavetje kar 82-im osebam tedanjega časa. Relief izhaja iz časa, ko so začeli zidati cerkev. Prvotno je krasil vhodni portal. Iz 15. stoletja so tudi leseni stranski oltarji in kamniti, gotski kip sv. Jakoba.

V 17. stoletju so prizidali baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverija. Pika na i so ohranjene srednjeveške freske, pod korom, pri vhodu v cerkev. V nekdanji kapeli sv. Križa, freske prikazujejo Marijino in Kristusovo življenje. Vse to in še več prekriva rebrasto obokan strop z grbi donatorjev. Več o lepoti bazilike pa na fotografijah s komentarji. Vredno ogleda.

Največja in najbolj prepoznavna umetnina bazilike na Ptujski Gori je izjemen relief, na baročnem oltarju, v prezbiteriju nastal okoli leta 1410. Pod Marijinim plaščem je upodobljeno 82 oseb, ki so živele v tistem času. Med njimi je tudi Bernard III. ustanovitelj Ptujske Gore. Relief je sprva krasil vhodni portal.

Stranski oltar sv. Družine. Leseni oltarni nastavek v obliki slavoloka stoji na kamniti oltarni mizi. Nastal je konec 17. stoletja. V originalu je bil črn oltar. Današnjo barvito podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Restavratorstva se je lotil slikar Josef Jacober, ki je živel na Ptuju.

Leseni oltarni nastavek sv. Sigismunda. V sredini je kip sv. Sigismunda, pod njim pa zmaj objema grbovni ščit. Zmaj je simbol zmajevega reda, ki je bil ustanovljen leta 1408. Ustanovil ga je ogrski kralj Sigismund Luksemburški s svojo ženo Barbaro Celjsko. Predvidevajo, da je oltar nastal po tem letu. Na levi je kip sv. Barbare, na desni pa sv. škof Erazem.

Oltar Brezmadežne Marije. Ob njej stojita njena starša, sv. Joahim in sv. Ana

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija. Zgradili so jo v drugi polovici 17. stoletja na mestu nekdanjega portala. Baročni oltar, bogato okrašen z listi akanta, je delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa iz leta 1690. Večja oltarna slika predstavlja sv. Frančiška, ki čudežno ustavlja kugo.

Leseni oltarni nastavek, zgornji del gotskega oltarja Rožnovenske Matere božje, nastal konec 17. stoletja. Slika predstavlja sv. Rozalijo, ki leži med cvetjem. 

Rebrasto obokan strop z grbi družin, ki so darovale za gradnjo mogočne cerkve na Ptujski Gori.

Gotski oltar Rožnovenske Matere božje. Ob Mariji in malem Jezusu stojita sv. Katarina in sv. Andrej

Del oltarja Loretske matere božje

Baldahin celjskega oltarja Friderika II. Celjskega, kamnoseška umetnina. Sodeč po stari fotografiji, je bil baldahin del kapelice z dvokapno strešico, ki je stala zunaj, ob cerkvi.

Nagrobna plošča Žige z Dobrne z družinskim grbom. Izdelana je iz enega kosa rdečega salzburškega marmorja. Nosi letnico 1429. Žiga z Dobrne je bil vitez v službi Hermana II. Celjskega.

Gotski obok in srednjeveške freske pod korom v nekdanji kapeli sv. Križa. Gotske freske, ki so nastale v prvi polovici 15. stoletja, so odkrili in restavrirali leta 1948. V zgornji vrsti je prikaz križanja. V spodnji vrsti, na sredini, vidimo Marijo z mrtvim Jezusom (Pieta). Za njima so tri svetnice in trije svetniki. 

Pas srednjeveških fresk ob šilastem gotskem prehodu. Sv. Nikolaj obdaruje revne neveste.

Sv. Peter, srednjeveška freska v nekdanji kapeli sv. Križa.

Kamniti, gotski kip sv. Jakoba, iz začetka 15. stoletja, na konzoli z grbom v glavni ladji. 

Orgle in srednjeveška freska, iz leta 1491, na steni zvonika. Leseni korni balkon nosi letnico 1696. Podprt je z umetelno kovanimi palicami, ki ga podpirajo. Ograjo krasijo pozlačeni jonski pilastri. Prvotni kor je bil močno poškodovan v požaru. Na oboku so grbi plemiških družin, ki so podprle gradnjo cerkve in letnica 1491.

Novodobni Križev pot je nastal leta 1989. Avtor je akademski kipar Viktor Gojkovič

Bronasta vrata glavnega portala in relief Marije zavetnice s plaščem je delo kiparja Viktorja Gojkoviča iz leta 1999. Na levi strani vrat je v reliefu podoba slovenskega škofa Antona Marije Slomška, na desni pa je upodobljen papež Janez Pavel II. v počastitev njegovega obiska v Sloveniji.

Konzola na levi strani vhodnega portala, ki podpira luneto. Na njej je orel, simbol evangelista sv. Janeza.

Konzola na desni strani vhodnega portala. Vol, simbol evangelista sv. Luke.

Imeniten in razkošen stranski portal bazilike Marije zavetnice na Ptujski Gori

Zunanja gotska rebra prezbiterija

Ptujska Gora - Baročno stopnišče in baročna kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florijana, zavetnika gasilcev. 

Župnijski urad Ptujska Gora

Trg pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Pritlična, sedem-osna hiša na trgu Ptujske Gore je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Danes z njo upravlja TD Ptujska Gora. V njej je turistično informacijski urad, trgovina s spominki, pošta in galerija domačega fotografa Stojana Kerblerja.

Pranger oziroma sramotilni steber nosi letnico 1855. Je kopija sramotilnega stebra iz 15. stoletja. Takrat je Ptujska Gora dobila trške pravice in lastno sodstvo. In kjer je sodnik, tam so tudi kazni. 😎

Zvonik cerkve na Ptujski Gori je pogorel. Ponovno so ga pozidali leta 1491. Glede na velikost cerkve predvidevajo, da je bil zvonik višji. 

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, s prizidano kapelo sv. Frančiška Ksaverija. 

Ptujska Gora, pogled na jutranje meglice

Nekdanji obrambni stolp, ki je skupaj z obrambnim zidom, varoval pred turškimi vpadi.

Romarska hiša z Marijinim emblemom. 

Romarska pot miru, so poimenovali pot od parkirišča do bazilike. Uredili so ga leta 2008. Na poti je dvajset kamnitih znamenj iz pohorskega granita, skrivnosti Marijinega rožnega venca. Na njih so reliefi s prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja. Delo kiparja Viktorja Gojkoviča.

Minoritski samostan na Ptujski Gori

Križani. Relief na stebru iz pohorskega granita.

Sv. Frančišek Asiški (1181-1226) je ustanovitelj frančiškanskega reda. Ena od vej so tudi minoriti, ki upravljajo z baziliko in samostanom od leta 1937. Tretja veja so kapucini.

Križani, začetek in konec poti do bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Vir:

ptujska-gora.si

zloženka Ptujska Gora, biser gotike, TD Ptujska Gora, 2013

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, Peskar Robert, Družina, Ljubljana, 2010 (odlična monografija)