Murska Sobota in Goričko s pisateljem Dušanom Šarotarjem

Enodnevni izlet v meni bolj malo znano in obiskano Prekmurje. Z Ljubljanskimi geografi in prekmurskim pisateljem Dušanom Šarotarjem smo v Prekmurju spoznavali pokrajino, jezik in se spomnili na življenje in trpljenje židovske skupnosti, ki je tu živela. Pisatelj nas je vodil po sledeh svojih knjig Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta. Na določenih točkah nam je prebiral odlomke iz knjig.

Prva postaja je bila Murska Sobota in kava ob pisateljevem branju, v hotelu Dobray. Hotel, ki so ga zgradili leta 1908 še vedno stoji v vsej svoji secesijski lepoti, le ime je spremenil v hotel Evropa. Na bližnjem Trgu zmage smo si ogledali spomenik iz leta 1945. Posvečen je žrtvam narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze padlim v drugi svetovni vojni.

Mursko Soboto je dodobra zaznamoval prekmurski arhitekt Franc Feri Novak (16. oktober 1906, Murska Sobota - 18. december 1959, Sračinec pri Varaždinu). Umrl je v prometni nesreči, star komaj 53 let. Bil je Plečnikov študent, a se je že zgodaj usmeril v modernizem. Nekaj mesecev je delal v Parizu pri znamenitem arhitektu Le Corbusierju. Gradil je modernistične vile za bogate naročnike pa tudi lične večstanovanjske hiše za malo manj premožne, vse pa je vedno obdal z zelenjem, rožami in vrtovi, kar danes zelo manjka. Arhitekt Feri Novak je bil tudi urbanist, ukvarjal se je z notranjo opremo, po njegovih načrtih so zgradili šolo, zgradbo današnje občine in še bi lahko naštevala. Kaj vse bi lahko še ustvaril, a mu je to preprečila nesreča in prezgodnja smrt.

Obiskali smo Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in si ogledali zbirko hebrejskih molitvenikov in obrednih knjig.

Pot nas je vodila na Goričko. V Šalovce, Ženavlje in Kančevce, kjer so nas prijetno presenetili netopirji, ki domujejo na podstrešju Stare šole. 

Čudovit literarno zgodovinski izlet. Videli in slišali smo veliko novega in zanimivega. Tudi prekmursko gibanico smo poskusili. Na žalost nimam fotografije, ker jo je prehitro zmanjkalo. 😋

Na enoosnem vogalu secesijskega hotela Zvezda je balkon s kovinsko ograjo, s katerega je bila, 29. maja 1919 ob 11.30, razglašena Murska republika. Vodja je bil učitelj in politik Vilmoš Tkalec (1894. Turnišče - 1950. Budimpešta). Murska republika je trajala le do 6. junija istega leta.

Detajl secesijskega pročelja nekdanjega hotela Dobray v Murski Soboti, danes hotel Zvezda.

Enonadstropna, vogalna zgradba s secesijskim okrasjem in frčadami je bila zgrajena leta 1908 po načrtih neznanega madžarskega arhitekta. 1909 so odprli hotel Dobray, danes hotel Zvezda. Stoji v središču Murske Sobote, nasproti grajskega parka.

Notranjost pivnice in restavracije hotela Zvezda v Murski Soboti spominja na stare čase, ki jih pisatelj Dušan Šarotar opisuje v svojih romanih.

Murska Sobota, Trg zmage, spomenik iz leta 1945, posvečen žrtvam jugoslovanskih in sovjetskih narodov, padlih v drugi svetovni vojni. Kipa sta delo kiparjev Borisa in Zdenka Kalina.

Evangeličanska cerkev in drevored Martina Luthra v Murski Soboti. Cerkev je bila zgrajena leta 1910 v neogotskem slogu.

Spomenik Primoža Trubarja stoji v Mestnem parku. Delo kiparja Draga Tršarja so postavili leta 2008 ob 500. obletnici rojstva pisca prve slovenske knjige.

Murska Sobota. Vhod v grad in vhod v evangeličansko cerkev sta v isti liniji. Povezuje ju drevored.

Murska Sobota. Mestni park. Ribnik in fontana. Dva v enem 😊

Murska Sobota. Mestni park. Je to poligamija 😎 Raca mlakarica in štirje racaki, pet v vrsto 💛

Murska Sobota. Renesančni grad z zasnovo iz 16. stoletja in ogromen park s številnimi rastlinskimi vrstami sta duša in srce Murske Sobote. Od leta 1956 v gradu domuje Pomurski muzej.

Murska Sobota, razkošni grajski portal z atlantoma na okroglih stebrih, ki podpirata balkon z balustrado, ima zanimivo zgodbo. Izhaja iz 18. stoletja. Prvotno naj bi bil del palače v Budimpešti, ki so jo porušili. Tako je konec 19. stoletja grad dobil ta čudoviti portal. 

Spokojnost v mestnem parku 💚

Murska Sobota. Mestni park. Spomenik prvim prekmurskim pisateljem. Zadnja stran spomenika

Murska Sobota. Mestni park. Spomenik prvim prekmurskim pisateljem so postavili leta 1939. Spomenik v obliki zaprte knjige je postavljen po načrtih domačega arhitekta Ferija Novaka.

Modernistična vila dr. Štefana Vučaka iz leta 1932. Zgrajena po načrtih slovenskega arhitekta in urbanista Franca Ferija Novaka (16. oktober 1906, Murska Sobota - 18. december 1959, Sračinec pri Varaždinu). Umrl je v prometni nesreči, star komaj 53 let.

Pritlična meščanska hiša z nenavadnim portalom na Lendavski ulici.

Benkova hiša na Lendavski ulici v Murski Soboti. Nadstropna, devetosna hiša s secesijskimi elementi je bila zgrajena na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Štefana Mesariča. Kasneje so hišo nadzidali. 

Židovski blok na Lendavski ulici v Murski Soboti je prvi večstanovanjski blok v mestu. Zgrajen po načrtih domačega arhitekta Ferija Novaka, leta 1956. Na tem mestu je od leta 1908 do 1954 stala sinagoga.

Detajl Židovskega bloka v Murski Soboti arhitekta Ferija Novaka.

Spomenik množičnih deportacij Židov in ohranjeni del kovinske ograje nekdanje sinagoge, ki je stala na tem mestu. Po vojni so jo uporabljali za konjski hlev, kasneje kot skladišče zelenjave. Zgradba je bila uničena in prepojena z vlago, tako da ni bila mogoča sanacija. Podrli so jo in zgradili večstanovanjski blok.

Vhodna avla Židovskega bloka s stopniščem in ograjo, 1956. Arhitekt Franc Feri Novak.

Modernistično stopnišče Židovskega bloka v Murski Soboti, 1956. Arhitekt Franc Feri Novak.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota hrani zbirko hebrejskih knjig. Med njimi so molitveniki in obredne knjige. V njih so tudi imena in podpisi lastnikov.

Šalovci, središče istoimenske občine, ležijo na Goričkem. Občinsko zastavo in grb krasi grm rdečega volčina na modri podlagi. 

Šalovci, Goričko. Vasica ob cesti Murska Sobota - Hodoš, je središče istoimenske občine.

Ženavlje, občina Gornji Petrovci, Goričko. Spomenik balonarjema, ki sta zaradi neugodnih vremenskih razmer 18. avgusta 1934 pristala v majhni vasici in postala prava senzacija, o kateri se je govorilo še desetletja. Stratosferna raziskovalca sta vzletela z letališča v Belgiji. Spomenik so postavili leta 1997. Bronasta krogla, ki simbolizira balon, je delo kiparja Mirka Bratuše.

Ženavlje. Notranjost spomenika balonarjema.

Ženavlje, majhna vasica v občini Gornji Petrovci. Danes tiha in spokojna vasica je bila leta 1934, ko sta tu nepričakovano pristala belgijska balonarja, zelo oblegana. Obiskalo jo je na tisoče radovednežev in o tem se je govorilo še nekaj desetletij. No, še danes se govori. 😊

Kančevci, občina Moravske Toplice. Cerkev sv. Benedikta in mogočna lipa pred Domom duhovnosti

Kančevci, občina Moravske Toplice. Pokriti vodnjak pred staro šolo.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Stara šola je bila zgrajena leta 1910. V notranjosti je bila učilnica in stanovanje za učitelja. Pouk se je izvajal vse do leta 1970. Danes je v njej Bedenička hiša znanja. Notranjost so obnovili, predvsem pridni prostovoljci. Zunanjost na prenovo še čaka. Zanimivo je, da stara šola nudi dom tudi netopirjem. Domujejo na podstrešju. V pritličju so v mali sobici uredili razstavo o njih, na monitorju pa lahko spremljamo, kaj počnejo netopirji. 

Kančevci, občina Moravske Toplice. Pokopališki kamniti križ

Kančevci, občina Moravske Toplice. Po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika je bil v prvi polovici 20. stoletja izdelan spomenik za duhovnika, pisatelja in narodnega buditelja dr. Franca Ivanocyja. Kamniti spomenik ima obliko odprtega portala.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Dom duhovnosti, ki deluje od leta 1993 je oaza miru, obdana z mogočnimi lipami in čudovito naravo. Dom duhovnosti, cerkev sv. Benedikta in Staro šolo upravljajo bratje kapucini, ki spadajo v širšo družino sv. Frančiška Asiškega.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Spominska plošča na pročelju cerkve sv. Benedikta, v obliki odprte knjige, je posvečena prvemu prekmurskemu pisatelju katoliških knjig, prevajalcu v prekmurščino, jezikoslovcu, duhovniku in narodnemu buditelju Miklošu Kuzmiču (1737. Dolnji Slaveči - 1804. Kančevci). Njegove knjige so uporabljali v cerkvi in v šoli. V njih je ohranjal prekmursko narečje. Najpomembnejša knjiga je Abecednik.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Cerkev sv. Benedikta se prvič omenja leta 1208. Današnja enoladijska cerkev je bila zgrajena 1898 v neoromanskem slogu.

Kančevci, občina Moravske Toplice. Kažipot številnih peš poti, duhovnih ali pa kar tako. 😊

Kančevci, občina Moravske Toplice. Labirint

Vir:

voden izlet

Register NKD

katalog Bedenička hiša znanja

wikipedija

Mengeš, odkrivam znamenitosti mesta

Pot od Trzina do Mengša je uspešno prehojena. Zdaj je na vrsti en "giro" po Mengšu, kot bi rekli moji prijatelji Primorci. Prva in ena večjih znamenitosti kraja je župnijska cerkev sv. Mihaela s samostoječim zvonikom, ki je bil del taborskega obzidja. Najstarejši in najlepši del cerkve je gotski prezbiterij s srednjeveškimi freskami slikarja Janeza Ljubljanskega in križno obokanim stropom. V obeh stranskih oltarjih se srečamo s slikarjem Matijo Koželjem. Pod pevski kor pa se je skril naš veliki arhitekt Jože Plečnik in ustvaril umetnini, kot jih zna samo on. Na eni strani lahko občudujemo bogato krstilnico, na drugo stran pa je umestil spovednico. Oba prostora krasijo umetelno izdelane kovinske ograje in bogata poslikava.

Mengeš ima kar tri gradove. Prvi je srednjeveški, na hribu Gobavica. Od njega so ostale zgolj ruševine. Drugi, ob vznožju istega hriba čaka na obnovo in na lepše čase. To je Novi grad oziroma Staretov grad. Nastal je v prvi polovici 17. stoletja. Dvesto let kasneje ga je kupil vsestranski podjetnik Mihael Stare in ga v celoti obnovil. Naj omenim, da je imel Stare poleg sinov tudi hčer Frančiško, ki jo je Trdina preimenoval v Radoslavo. Dekle je bilo mladostna ljubezen pisatelja Janeza Trdine. Žal se ni izšlo po njegovih željah. Mengeš je zapustil zaradi službe. Čeprav je imel rad svoj rojstni kraj in je o njem tudi veliko napisal, se vanj nikoli več ni vrnil. Menda je bil zelo prizadet, da so njegovo rojstno hišo prodali na dražbi in jo kasneje tudi porušili.

Tu je še Ravbarjev ali Zgornji grad. Zgrajen je bil leta 1567. Zamenjal kar nekaj lastnikov. Leta 1839 ga je kupil Mihael Stare in ga prezidal. Predzadnji lastnik je grad in gospodarska poslopja sedem let obnavljal in na koncu bankrotiral. Vse skupaj so odkupili ljudje, ki obvladujejo tudi Postojnsko jamo. Kompleks, ki je tudi kulturni spomenik, so zavili v črno "plahto" in ga skrili očem mimoidočih. 

Mihael Stare (1790 - 1872) je človek, ki je za Mengeš veliko storil. Marsikaj se je ohranilo do danes. Mož iz Strahinja pri Naklem je bil krošnjar. Svojo "kramo" je prodajal tudi v Mengšu. Tu je kupil hišo, ki se jo je takoj prijelo ime "Pri Kramarju". Ni imel prav veliko šolskih dni za seboj, a je bil zvit kot presta, da o podjetnosti niti ne govorimo. S premoženjem, ki si ga je pridobil s tihotapstvom in špekulacijami, je odprl prvo pivovarno v deželi Kranjski. Odprl je opekarno in kupil oba mengeška gradova ter ju obnovil. Posadil je rože in sadna drevesa. Ob Pšati je uredil sprehajalno pot z drevoredom, ki je povezovala cerkev sv. Mihaela in oba gradova. Življenjska zgodba, od krošnjarja do graščaka je malce podobna tisti z gradu Tuštanj, ko je vrtnar postal graščak. 😊 

Spovednico so uredili na podlagi načrtov arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1952 do 1955. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Detajl umetelno kovane ograje po Plečnikovih načrtih. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Vhod v Plečnikovo krstilnico. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Plečnikova krstilnica zasnovana po vzoru staroslovanskih krstilnic. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Gotski prezbiterij iz 15. stoletja je križno obokan s sklepniki v obliki grbovnih ščitov. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Srednjeveške freske Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Odkrili so jih leta 1932. Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Desno spodaj je stari stenski tabernakelj.

Srednjeveška freska Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja s prikazom nebes in pekla. Na levi strani vstajenje pravičnih, na levi pekel, kamor hudič nosi zavržene. 😢 Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Srednjeveška freska Janeza Ljubljanskega s podobo sv. Mihaela z mečem in tehtnico. V srednjem delu je podoba Marije z Jezusom in na desni strani trpeči Kristus. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Sv. Marjeta s premaganim zmajem ob nogah.

Stranski baročni oltar Srca Marijinega. Oltarno sliko je naslikal Matija Koželj leta 1883. Oba stranska oltarja sta lesena, iz 19. stoletja. Na oltarju sta lesena baročna kipa sv. Arona in Mojzesa. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Križev pot. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Baročna prižnica. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Kip sv. Mihaela z mečem in tehtnico je iz 19. stoletja in je delo tirolskih mojstrov. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Mengeške orgle so iz leta 1890. Postavil jih je orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898). Orgelska omara je delo Vurnikove delavnice iz Radovljice. Mengeš, cerkev sv. Mihaela.

Župnišče Mengeš. Nadstropni dvorec s štirikapno streho so zgradili med leti 1895 do 1900. Staro poslopje se je porušilo v potresu. Hiša ima lepo urejen vrt, obkroža jo ograja z letnico 1905.

Mengeš, cerkev sv. Mihaela. Najstarejši in najlepši del cerkve je gotski prezbiterij iz 15. stoletja. V 18. stoletju so cerkev barokizirali. 

Mengeš, Trdinov trg, župnijska cerkev sv. Mihaela in spomenik baročnega slikarja Franca Jelovška. Rodil se je 4. oktobra 1700. v nekdanji mežnariji, ki je stala na mestu nadstropne hiše nasproti cerkve. Spomenik je delo kiparja Bojana Kunaverja. Odkrili so ga leta 2000. ob tristoletnici slikarjevega rojstva. 

Spominska plošča in medaljon s podobo slikarja Franca Jelovška (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana). Mengeš, Trdinov trg 11.

Mengeš, Jelenova kapelica. Kapelica s kupolo na štirih stebrih iz ihanskega kamna je delo mengeškega kamnoseka Janeza Zamna. Na visokem stebru je kip Marije z Jezusom. Kapelico je dala zgraditi družina Gregorc Jelen leta 1903. Leta 2003 so kapelico obnovili in ji dodali kovinsko ograjo. (informativna tabla)

Mengeš. Ta čudoviti, leta 2008, lepo obnovljeni vaški vodnjak se imenuje Matičkova šterna. Zgradili so ga okoli leta 1825 v bližini nekdanje Matičkove gostilne.

Mengeš, Trdinov trg. Nadstropna hiša na levi je nekdanje gospodarsko poslopje župnije. V nadstropni hiši z dvokapno streho na čop in pilastri v nadstropju je bila nekoč posojilnica, hranilnica in kaplanija. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja.

Mengeš. Niz historičnih nagrobnikov pred vhodom na mengeško pokopališče.

Mengeš, pokopališče, Križani

Mengeš, nagrobna plošča z grbom stiških opatov. Ti so v preteklosti gospodarili z župnijo.

Mengeš, kamniti zašiljeni portal, vhod v samostoječi zvonik

Mengeš. Stranski, kamniti portal, okrašen z ornamenti, vodi v cerkev sv. Mihaela. Umetelno izdelana kovinska mreža nad lesenimi vrati ima Marijin emblem. 

Mengeš, Trdinov trg, olepševalna dela v muzeju. Na dvorišču muzeja so zasadili spominsko gredico hmelja. V Pivovarni Julija Stareta so med leti 1885 in 1905 zvarili najstarejše ohranjeno pivo v celinski Evropi. Muzej Mengeš ga hrani v svoji pivovarski zbirki. (informativna tabla)

Mengeš, Trdinov trg. Mozaični medaljon s podobo pisatelja Janeza Trdine.

Mengeš, Trdinov trg. Spomenik Janezu Trdini. Kamniti obelisk z bronasto glavo pisatelja je ustvaril kipar, alpinist in gorski reševalec Marjan Keršič Belač (18. maj 1920. Ljubljana - 3. junij 2003. Ljubljana). Postavili so ga leta 1955. 

Mengeš, Trdinov trg. Barvita dvonadstropna hiša, s secesijskim okrasjem in kamnitim portalom z letnico 1870, je bila nekoč tovarna slamnikov. Danes je večstanovanjska hiša, v njej ima prostore tudi Melodija, proizvodnja in prodaja glasbenih inštrumentov. Na tem mestu je stala rojstna hiša slovenskega pisatelja Janeza Trdine (29. maj 1830. Mengeš - 14. julij 1905. Novo mesto). Hišo so prodali na dražbi in jo kasneje tudi podrli. 

Mengeš, Trdinov trg. Spominska plošča posvečena pisatelju Janezu Trdini. Postavili so jo leta 1930 na pročelje takratne tovarne slamnikov. Pod ploščo je bil medaljon s pisateljevo podobo, delo domačega umetnika, a je izginil. 😕

Mengeš. Z mozaiki okrašeni pokrov kanalizacije. Zakaj pa ne 😊

Mengeš. Pritlična, zidana hiška z bivalnim podstrešjem in razpelom je verjetno s konca 19. stoletja. Prej so bile hiše lesene s slamnato streho. V 19. stoletju je bilo v Mengšu kar nekaj požarov, tako da se do danes ni ohranila nobena. Jaz je nisem našla 😉

Mengeš. Slovenska cesta dobiva lepšo podobo. Pritlična hiša na desni strani je rojstna hiša pesnice Franje Trojanšek Dekleva, pisala je pod psevdonimom Zorana (30. januar 1867. Mengeš - 13. februar 1935. Mengeš). V hiši je delovalo tudi Bralno društvo, ki so ga ustanovili leta 1887.

Mengeš, Slovenska 27. Razgibana nadstropna hiša ima na kamnitem portalu letnico 1903. Na pročelju je še viden napis, da se je tu Franc Kompare ukvarjal s slamnikarstvom.

Mengeš, Slovenska cesta 6. Detajl, osrednji del, meni najlepše hiše v nizu, s secesijskim okrasjem. V osrednjem delu, nad kamnitim portalom je leseni trak z letnico 1909. sta balkona z umetelno kovanima ograjama. Na vrhu polkrožne frčade stoji kamniti orel z razprtimi krili in ključem v kljunu. To nam pove, da se je družina ukvarjala s ključavničarstvom.

Mengeš, Glavni trg. Obnovljena nadstropna hiša s secesijskimi elementi, verjetno iz začetka 20. stoletja. Še posebno mi je všeč pas z drobnimi prodniki pod napuščem. 💜

Mengeš, Prešernova cesta. Trgatev bo 🍇

Mengeš, Prešernova cesta

Mengeš, Prešernova cesta. Tudi gospodarska poslopja Ravbarjevega gradu so zgledno prenovljena. Ne vem pa čemu služijo danes. 

Mengeš, Prešernova cesta. Ravbarjev ali Zgornji grad. Ime je dobil po baronih Ravber, ki so bili lastniki gradu v 18. stoletju. Grad je leta 1567 postavil Jurij Haller. Leta 1839 ga je kupil premeteni podjetnik in nekdanji krošnjar Mihael Stare. Predzadnji lastnik je grad pod strokovnim vodstvom obnavljal sedem let. Ko je vse obnovil, je bankrotiral. Odkupil ga je isti lastnik ali jih je več, ki obvladuje tudi Postojnsko jamo. Kovano ograjo je zaščitil s črnim platnom, da ja ne bi kdo opazoval kompleksa, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. 😎

Mengeš. Peš pot ob potoku Pšata s pogledom na skakalnice Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Njihov član je tudi najnovejši slovenski skakalni as Anže Lanišek.

Mengeš. Kamniti dvoločni most čez Pšato, pod hribom Gobavica.

Mengeš, Šolska ulica 10. Novi grad ali Staretov grad. Mihael Stare (23. september 1790. Strahinj pri Naklem - 15. maj 1872. Mengeš) je bil uspešen podjetnik, širokega spektra, od gradbeništva do prve pivovarne, iz katere je ohranjeno najstarejše pivo na Slovenskem. Zasnova dvorca je iz prve polovice 17. stoletja. Mihael Stare je leta 1840 grad popolnoma prenovil.

Mengeš, Šolska ulica. Oranžerija sredi parka Staretovega gradu. Zasnova parka je iz sredine 19. stoletja. V drugi polovici 20. stoletja so ga na novo uredili. 

Mengeš v naročju Kamniških Alp.

Mengeš, sprehajalna pot ob Pšati

Privežite se, pristajamo in zaključujemo potep po Mengšu 😉

Vir:

kamra.si

register NKD

zupnija-menges.rkc.si

Mengeš, Ivan Vidali, Obzorja Maribor, 1984