Luč sredi morja, M. L. Stedman

Življenje svetilničarja na samotnem otoku, ki pa ni tudi osamljeno. Napačna odločitev v nekem trenutku pa spremeni marsikatero življenje. Knjiga, Luč sredi morja, je dobra knjiga.

M. L. Stedman
Luč sredi morja

Naslov izvirnika: The light between oceans
Založba Učila, 2013
370 strani

Zgodba romana, Luč sredi morja, se dogaja na majhnem avstralskem otoku, ki ga je pisateljica poimenovala, Janus Rock. Otok s svetilnikom, mali travnik, ki je hranil nekaj ovac, koz in piščancev pa zaplata rodovitne zemlje, ki je omogočala gojenje zelenjave za stanovalce otoka. Poleg tega pa je otok premogel tudi dve drevesi. Tako si je pisateljica zamislila in izmislila otok, na katerem se dogaja večina zgodbe romana.

Tom Sherbourne, se vrne iz vojne, telesno nepoškodovan, da pa bi pozabil na duševne rane, če je to sploh možno, se prijavi za delo svetilničarja, na majhnem otoku. S kopnim ga povezuje le čoln, ki vsake štiri mesece na otok pripelje naročene potrebščine. Leta 1920. se začne Tomovo življenje na svetilniku. Njegovo delo je prižigati in skrbeti za luč v svetilniku, ki omogoča orientacijo ladjam na morju. Vsak dogodek mora vpisati v dnevnik. Prosti čas si zapolni s popravljanjem stvari v hiši in okoli nje. Samota mu, po vseh doživetih grozodejstvih, dobro dene.

Ko dobi Tom dopust, se odpravi na celino, v mestece Partageuse. Tu spoznava meščane, toda ker se v družbi ne počuti dobro, komaj čaka, da se vrne na svoj otok. Ko pride čas za vrnitev, se Tomu pridruži mlada, energična Isabel. Bila je ljubezen na prvi pogled in Izzy se ne ustraši samotnega življenja na malem otoku, saj ima Toma. Raziskuje otok, skrbi za hišo, živali in vrt. Zdi se, da živita v raju.

A tudi v raju pride čas, ko postane življenje kruto. Izzy nikakor ne uspe donositi živega dojenčka. Svet se ji sesuje. Tako zelo si želi otroka, da se ji v nekem trenutki zazdi, da je bog uslišal njene molitve in prošnje. Nekega dne, zaslišita na otoku jok dojenčka. V zalivu zagledata čoln in zdi se, da jok prihaja prav od tam.

V zapuščenem čolnu leži moški, brez znakov življenja, ob njem pa zelo glasen dojenček. Kaj se je zgodilo, kako se je čoln sploh znašel na samotnem otoku? Nešteto vprašanj se poraja in Tom mora, o dogodku, takoj obvestiti oblasti in vse natančno zapisati v dnevnik, tako kot to počne že leta.

Isabel vzame dojenčico v naročje in njena sreča je nepopisna. Kako dolgo si je želela, kar se je pravkar dogajalo. Toma prosi, naj počaka samo en dan, samo en dan, da okusi srečo, ki si jo je tako dolgo želela. Tom ji ugodi in ta odločitev dramatično spremeni mnoga življenja, ne samo njuna. Dojenčica ostane z njima kar nekaj let, sreča je popolna, skoraj popolna. 

Toma preveč peče vest, še posebno pa od dne, ko sta spoznala, dekličino pravo mamo, ki jo še vedno išče in niti ne sluti kako blizu je njena deklica. Tom se odloči ukrepati ...