Predsedniška palača v Ljubljani

Odprte hiše Slovenije - ogled predsedniške palače na Prešernovi 8

Predsedniška palača, se od svojega začetka pa do danes, ni kaj dosti spreminjala. Zgradili so jo konec leta 1898. za potrebe deželne vlade, ki je imela svoje prostore raztresene po mestu. Gradila je Kranjska stavbna družba, ki je do dobra zaznamovala ta del današnje Prešernove ulice, nekdaj Bleiweisova cesta, kajti zgradili so tudi prve večstanovanjske zgradbe v Ljubljani, ki stojijo na sproti predsedniške palače.

Palača, v slogu italijanske renesanse, ima štiri vogalne stolpe.

Predsedniško palačo so gradili po načrtih arhitekta Emila Foresterja in inženirja Rudolfa Bauerja.

Kipa pred glavnim vhodom v predsedniško palačo, sta delo dunajskega kiparja Josefa Beyerja. Predstavljata Zakon in ...

... Moč

Kristalna dvorana predsedniške palače. Prvotno je bila tu kapela.

Pohištvo s stilom

Atrij in stopnišče predsedniške palače krasijo tudi kandelabri, kakršne je izdelovala tudi družina Samassa

Hodnik predsedniške palače. Podjetje Stilles Sevnica je imelo kar precej dela

Modri salon predsedniške palače uporablja predsednica vlade, ki si palačo deli s predsednikom Republike Slovenije, za fotografiranje s svojimi gosti

Prostor v kotu konferenčne dvorane je namenjen zapisnikarjem, prevajalcem in novinarjem

Konferenčna dvorana v predsedniški palači

Cvetlični aranžma je obdelano naravno cvetje, ki zdrži več mesecev. V duhu varčevanja

Umetniške slike, ki krasijo predsedniško palačo, so v večini last Narodne galerije

Pogled iz stopnišča v Kristalno dvorano

Atrij predsedniške palače, ki ima na dvoriščni strani samo eno nadstropje.

Zlati salon uporablja predsednik Republike Slovenije za visoke protokolarne obiske. Ime zlati je upravičeno

Ljubljanske palače: Mestna hiša