Izlet v Kočevje

Izlet na Kočevsko. Foto zgodba o Kočevju, znamenitosti in zanimivosti.

Ko nekdo omeni Kočevje, je moja prva asociacija, medved. Takoj za medijem pa gozdovi, do kamor ti seže pogled, sami gozdovi. Ko pa smo se na našem enodnevnem izletu ustavili v Kočevju, sem bila res presenečena, prijetno presenečena. Cel kup secesijskih vil, iz začetka 20. stoletja. Rajsko. Nekatere lepo obnovljene in vzdrževane, kakšna stara lepotica pa še čaka na svoj preporod.
Mojo foto zgodba je nastala na enournem foto sprehodu, po Ljubljanski cesti, od vile Sajovic pa do župnijske cerkve sv. Fabiana in Boštjana ter sv. Jerneja.
Zapeljali smo se še na drugi konec Kočevja in si v Pokrajinskem muzeju, v Šeškovem domu, ogledali razstavo risb Božidarja Jakca ter razstave o preteklem življenju Kočevcev in Kočevarjev.

Čudovita, secesijska vila na Ljubljanski ulici 35, v Kočevju. Leta 1909. jo je dala zgraditi Uršula Nosan, ki se je poročila z odvetnikom, dr. Ivanom Sajovicem. Tako so vilo poimenovali, vila Sajovic. 

Nasproti vile Sajovic, stoji še ena lepa vila. Eno nadstropje višja in eno leto starejša, je vila Tschinkl. V vili je bila med drugo svetovno vojno, trgovina z mešanim blagom, kasneje pa trgovina s kolesi

Dolga, dvonadstropna zgradba, je danes dom občine Kočevje. Zgradili so jo leta 1899, leta 1901. pa so jo kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Tu so uredile samostan in ustanovile dekliško šolo. "Rodil" se je Marijin dom.

Spominska plošča na pročelju občinske zgradbe v Kočevju

Forma viva v Kočevju

Kočevski nebotičnik, v secesijskem slogu, je leta 1910. postavil podjetnik Anton Kajfež. V njem so bila stanovanja za delavce, ki so delali na njegovi žagi. Lepi časi, ko so podjetniki še gradili stanovanja za svoje delavce. Ker je bila zgradba ob postavitvi, najvišja v Kočevju, je dobila ime, nebotičnik. V njem je svoje mlade dni preživljala tudi naša mladinska pisateljica, Ela Peroci.

Enonadstropna vila s podstrešjem, frčado v osrednji osi in kamnitim pritličjem, je bila zgrajena leta 1906. Vilo sta kupila zakonca Beljan in v njej odprla gostilno. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali samo Slovenci, tu so ustanovili tudi Sokolsko društvo Kočevje. V njej je bila tudi slovenska čitalnica. Skratka, zavedna slovenska vila, že dolga leta. 

Čebelica Maja, poslikava na zunanji steni vrtca v Kočevju

Secesijska vila Kajfež, z vogalnim vhodom in polkrožnim, kamnitim stopniščem. Steno pred vhodom krasi mozaik. Nad vhodom je polkrožni balkon. Prvotno je bil nad vhodom stolpič, ki pa so ga po vojni odstranili. Vila je bila zgrajena leta 1901. Postavil jo je Anton Kajfež, ki je za svoje delavce zgradil nebotičnik, njegova sestra pa je dala zgraditi že omenjeno vilo Sajovic. 

Vila Kajfež, mozaik in polkrožni balkon nad vhodom. 

Kar nekaj vil v Kočevju ima spodnji zidec iz kamna. Tako tudi simpatična secesijska vila Tomitsch, iz začetka 20. stoletja. Pritlična vila ima kvadraten stolp s streho v obliki piramide

Enonadstropna, podolgovata hiša, z dvokapno streho na čop, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna, Kikl-Matl. V gostilno so prihajali Slovenci in Nemci. V 19. stoletju je bila to kmečka hiša, ki pa so jo kasneje spremenili.

Gimnazija Kočevje, je bila zgrajena leta 1874.

Kočevski kužki so pridni in lepo vzgojeni. Vsaj ta je bil tak :) 

Kamniti most, s tremi loki, ki na Ljubljanski cesti povezuje dva bregova reke Rinže, se imenuje Karlov most. Ime je dobil po vojvodi Karlu Auerspergu. Slavnostna otvoritev je bila 4. novembra 1883. Ob mostu je staro župnišče, v katerem je živel slovenski pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar, ko je služboval v Kočevju. Mogočna hiša je bila postavljena leta 1866.

Ob Karlovem mostu stoji dvonadstropna hiša. Na vogalu ima stolpasti pomol, pročelje pa krasijo secesijski elementi. Hiša se imenuje Petsche. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši istoimenska trgovina. 

Vodnjak na trgu sv. Jerneja. Bronasti kip Deklica s piščalko je delo kiparja Staneta Jarma

V modernistični, novodobni zgradbi, ob reki Rinži, je danes tržnica. Zgrajena je bila v šestdesetih letih, kot pokrita tržnica, vendar je bila vmes, kar nekaj desetletij, Likovni salon. Ob njem stoji leseni kip Gozdna nevesta, ki so ga sem postavili leta 1984. Ustvaril ga je kipar Stane Jarm, ki se je rodil v Osilnici. S svojimi deli je močno zaznamoval Kočevsko, zato so v Kočevju, ob kiparjevi 80. letnici, leta 2011. odprli Pot Staneta Jarma. Ta nas vodi mimo številnih kipov, ki so razstavljeni po mestu.

Okenska polica z zanimivima konzolama

Dvoriščna stran starejše hiše

Dolga, pritlična zgradba, na Ljubljanski cesti

Hiša na Ljubljanski 7, iz začetka 20. stoletja

Marsikatera hiša, ob današnji Ljubljanski cesti, je bila ob nastanku, kmečka hiša, ki so jo kasneje predelali v meščansko. Tako je bilo tudi s hišo, ki ima na dvoriščni strani, dva arkadna hodnika, pročelje trenutno obnavljajo. Hiša je iz 19. stoletja

Vila Rothel je bila od nekdaj domovanje zdravnikov. Danes ima v njej prostore, Center za socialno delo Kočevje

150. letni navadni divji kostanj, v središču Kočevja

Spominski park herojev, ob Ljubljanski cesti, je bil zasnovan leta 1973. Na visokih podstavkih je sedem doprsnih kipov, padlih narodnih herojev s Kočevskega

V Kočevju ima tudi kruh svoj spomenik. Zasluži si ga :) 

Dvorana v Seškovem domu, danes Pokrajinski muzej Kočevje, v kateri se je od 1. do 4. oktobra 1943. odvijal zbor odposlancev slovenskega naroda. Bilo je kar 650 udeležencev in veliko teh je narisal slikar Božidar Jakac. Danes so te risbe del stalne razstave muzeja in so razstavljene prav v tej dvorani. Napis nad odrom, Narod si bo pisal sodbo sam, je originalni napis iz tistega časa. 

Razgibano pročelje Seškovega doma, ki je bil zgrajen leta 1937. kot Sokolski dom. Danes je v njem Pokrajinski muzej Kočevje, ki svojimi stalnimi in občasnimi razstavami pripoveduje zgodbe o življenju Kočevcev in Kočevarjev.


Povezano: Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev sv. Fabjana in Boštjana ter Jerneja

Vir: Zloženka, Sprehod po Kočevju, izdala Občina Kočevje, 2011

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.

Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 

Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili

Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih

Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.

Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.

Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve

Drugo, polkrožno, poslikano okno

Oltarna miza

Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo

Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota

Manjši kipec v kotu cerkve

Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.

Tabernakelj

Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni

Podobno: Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Vir: župnik na Kočevski Reki

zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cistercijanski samostan Stična

Odpravili smo se na krajši izlet, v Stično. Natančneje, v cistercijansko opatijo. Osrednji del našega izleta je bil obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v stari prelaturi, v sklopu samostana. Ogledali smo si tudi del cistercijanskega samostana, ki je odprt za javnost. Del, kjer dela in moli (Ora et labora) 16 cistercijanov, ni odprt za javnost.
Poleg muzeja, smo si ogledali še znameniti križni hodnik ter župnijsko cerkev in baziliko, ki je posvečena Žalostni Materi Božji. Pred odhodom smo se ustavili še v samostanski čajnici in trgovini. V obeh so glavne zvezde, čaji patra Ašiča.

Današnji vhod v cistercijanski samostan v Stični. Ob njem teče potok Stičnica

Vhod v Križni hodnik oziroma zgornji del vhoda z samostanskim grbom in dvokapno železno streho

Edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, se je rodil davnega leta, 1132.

Kamniti most, čez potok Stičnica, vodi na samostansko dvorišče. Mogočen kamnit portal, na sredini dolgega, vzhodnega trakta in veža, ki vodi na veliko vzhodno dvorišče, sta nastala v 18. stoletju.  Danes v samostanu oziroma opatiji, deluje 16 cistercijanov. 

Ključ in meč, na kamnitem mostu

Prehodna veža in kamniti portal, naj bi bila delo ljubljanskega arhitekta, Candida Zullianija, rojenega v Trstu. 

Detajl, starih lesenih samostanskih vhodnih vrat, s staro ključavnico, ki so še vedno v uporabi

Kip, na levi strani prehodne veže

Kip, na desni strani vhodne veže

Baročni trakt z opatovo kapelo, na levi strani. Sredi 16. stoletja ga je dal postaviti opat Volbenk Neff, zato se po njem imenuje Neffova opatija. Desni trakt je kapitelj in vhod v križni hodnik

Leseni kip Križanega, v arkadnem hodniku, ob glavnem vhodu

Neffova opatija

Sončna ura, na Stari prelaturi. Levi grb je grb Stiškega samostana, desni pa je grb stiškega opata dr. Antona Nadraha.

Staro župnišče, v obdobju, ko so samostan razpustili. Danes je v pritličju hiše pralnica, zato ji pravijo "perična hiša"

Poslikana okrogla niša v stari prelaturi

Stara prelatura, kot jo vidimo danes, je sestavljena iz dveh zgradb. Starejši del je iz konca 16. stoletja. Spoznamo ga po kamnitem stolpu, kjer je tudi glavni vhod. Drugi del stavbe je bil pozidan na začetku 17. stoletja.

Poslikan križni strop hodnika v stari prelaturi. Nekoč je bila tu kapelica

Poslikan obok, v stari prelaturi, iz 17. stoletja

Stropna štukatura z angelčki.

Leseni strop v eni od soban stare prelature, kjer je danes Muzej krščanstva na slovenskem

Leseni strop s tramovi, v drugi sobani muzeja.

Poslikava na steni ob oknu

Štukatura v pritličju gornjega stolpa, kjer je bil nekoč glavni vhod v samostan. Štukature so iz leta 1620

Kapelica iz leta 1839, stoji pred stiškim samostanom

Ohranjena poslikava, v stavbi, ki so jo nekoč imenovali, mlekarna. saj so v samostanu nekoč izdelovali tudi stiški sir. Danes so v zgradbi uredili čajnico, kjer strežejo različne čajne mešanice, po recepturi patra Ašiča. V isti zgradbi je tudi samostanska trgovina.

Pokopališče redovnikov in bratov, ob samostanski cerkvi. Enaki grobovi z železnimi križi, v smislu, tudi po smrti enaki med enakimi.

Eden izmed mnogih grbov, stiških opatov, ki krasijo stene muzeja

Kamnito stopnišče

Detajl železne ograje stopnišča

Lep pozdrav, 1898

Vzhodni trakt, ob potoku Stičnica, z arkadnim hodnikom. V tej stavbi se odvijajo tudi duhovne vaje.

Hrbtna stran stare prelature, ki gleda na veliko vzhodno dvorišče. Nad kamnitim portalom je sončna ura in bifora

Starejši del stare prelature s stolpom in glavnim vhodom. 

Arkadni hodnik

Obzidje cistercijanske opatije v Stični

Vir: Marjan Zadnikar, Samostan Stična in njegove znamenitosti, 2001

voden ogled samostana v Stični

Povezano: Samostanska bazilika v Stični