Cistercijanski samostan Stična

Odpravili smo se na krajši izlet, v Stično. Natančneje, v cistercijansko opatijo. Osrednji del našega izleta je bil obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v stari prelaturi, v sklopu samostana. Ogledali smo si tudi del cistercijanskega samostana, ki je odprt za javnost. Del, kjer dela in moli (Ora et labora) 16 cistercijanov, ni odprt za javnost.
Poleg muzeja, smo si ogledali še znameniti križni hodnik ter župnijsko cerkev in baziliko, ki je posvečena Žalostni Materi Božji. Pred odhodom smo se ustavili še v samostanski čajnici in trgovini. V obeh so glavne zvezde, čaji patra Ašiča.

Današnji vhod v cistercijanski samostan v Stični. Ob njem teče potok Stičnica

Vhod v Križni hodnik oziroma zgornji del vhoda z samostanskim grbom in dvokapno železno streho

Edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, se je rodil davnega leta, 1132.

Kamniti most, čez potok Stičnica, vodi na samostansko dvorišče. Mogočen kamnit portal, na sredini dolgega, vzhodnega trakta in veža, ki vodi na veliko vzhodno dvorišče, sta nastala v 18. stoletju.  Danes v samostanu oziroma opatiji, deluje 16 cistercijanov. 

Ključ in meč, na kamnitem mostu

Prehodna veža in kamniti portal, naj bi bila delo ljubljanskega arhitekta, Candida Zullianija, rojenega v Trstu. 

Detajl, starih lesenih samostanskih vhodnih vrat, s staro ključavnico, ki so še vedno v uporabi

Kip, na levi strani prehodne veže

Kip, na desni strani vhodne veže

Baročni trakt z opatovo kapelo, na levi strani. Sredi 16. stoletja ga je dal postaviti opat Volbenk Neff, zato se po njem imenuje Neffova opatija. Desni trakt je kapitelj in vhod v križni hodnik

Leseni kip Križanega, v arkadnem hodniku, ob glavnem vhodu

Neffova opatija

Sončna ura, na Stari prelaturi. Levi grb je grb Stiškega samostana, desni pa je grb stiškega opata dr. Antona Nadraha.

Staro župnišče, v obdobju, ko so samostan razpustili. Danes je v pritličju hiše pralnica, zato ji pravijo "perična hiša"

Poslikana okrogla niša v stari prelaturi

Stara prelatura, kot jo vidimo danes, je sestavljena iz dveh zgradb. Starejši del je iz konca 16. stoletja. Spoznamo ga po kamnitem stolpu, kjer je tudi glavni vhod. Drugi del stavbe je bil pozidan na začetku 17. stoletja.

Poslikan križni strop hodnika v stari prelaturi. Nekoč je bila tu kapelica

Poslikan obok, v stari prelaturi, iz 17. stoletja

Stropna štukatura z angelčki.

Leseni strop v eni od soban stare prelature, kjer je danes Muzej krščanstva na slovenskem

Leseni strop s tramovi, v drugi sobani muzeja.

Poslikava na steni ob oknu

Štukatura v pritličju gornjega stolpa, kjer je bil nekoč glavni vhod v samostan. Štukature so iz leta 1620

Kapelica iz leta 1839, stoji pred stiškim samostanom

Ohranjena poslikava, v stavbi, ki so jo nekoč imenovali, mlekarna. saj so v samostanu nekoč izdelovali tudi stiški sir. Danes so v zgradbi uredili čajnico, kjer strežejo različne čajne mešanice, po recepturi patra Ašiča. V isti zgradbi je tudi samostanska trgovina.

Pokopališče redovnikov in bratov, ob samostanski cerkvi. Enaki grobovi z železnimi križi, v smislu, tudi po smrti enaki med enakimi.

Eden izmed mnogih grbov, stiških opatov, ki krasijo stene muzeja

Kamnito stopnišče

Detajl železne ograje stopnišča

Lep pozdrav, 1898

Vzhodni trakt, ob potoku Stičnica, z arkadnim hodnikom. V tej stavbi se odvijajo tudi duhovne vaje.

Hrbtna stran stare prelature, ki gleda na veliko vzhodno dvorišče. Nad kamnitim portalom je sončna ura in bifora

Starejši del stare prelature s stolpom in glavnim vhodom. 

Arkadni hodnik

Obzidje cistercijanske opatije v Stični

Vir: Marjan Zadnikar, Samostan Stična in njegove znamenitosti, 2001

voden ogled samostana v Stični

Povezano: Samostanska bazilika v Stični