Pešpot ob reki Savi

Pešpot ob reki Savi, od črnuškega mostu do mosta v Tomačevem, je le del daljše pešpoti, ki nas lahko pripelje vse do kajakašev v Tacnu. Del, ki sem ga prehodila v teh novoletnih praznikih je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU.
Ob poti so klopi izdelane iz lesenih tramov. Odlične so za posedanje in opazovanje konjev, kužkov, ki jih tu ne manjka pa tudi reka Sava s svojimi brzicami je vredna pogleda. Ob pešpoti so tudi naprave za fitnes na prostem in otroško igrišče. V večernih urah vse skupaj osvetljujejo solarne luči. Odlična pridobitev za Ljubljano.

Malo glodam veje, za lepši razgled 😍

Pešpot ob reki Savi, del med črnuškim mostom in mostom v Tomačevem.

Naprave za fitnes na prostem

Fitnes na prostem s pogledom na reko Savo

Igriva kužka, šarplaninec in rotvajler, še ne eno leto stara

Mamiiiii, rotvajler me bo pojedel, všeč mi je 😃

Še malo zrastem pa bom pravi, desetmesečni šarplaninec 😍

Dovolj je bilo igre. Greva domov jest pa malo podremat, če ne bojo preveč odpiral hladilnik 😎

Čudovita pešpot je speljana med reko Savo in hipodromom v Stožicah. Všeč so mi klopi narejene iz lesenih tramov.

Ob pešpoti lahko opazujemo reko Savo ali pa čudovite konje na hipodromu 😍

Pešpot je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU

Ob pešpoti so solarne luči

Detajl solarne luči na pešpoti ob reki Savi


Ljubljanske foto zgodbe:

Božična zgodba v Živalskem vrtu

Škofja Loka, srednjeveško staro mestno jedro

Sprehodili smo se po zgodovinskem, starem mestnem jedru Škofje Loke. Občudovali srednjeveško zasnovo, ki jo je mesto ohranilo. Enonadstropne hiše na Spodnjem trgu in nekoliko bogatejše palače, s kamnitimi portali, notranjimi arkadnimi dvorišči, nekatere tudi s poslikanimi pročelji, na Mestnem trgu. Niti rahel dež nas ni ustavil pri iskanju zanimivih detajlov na hišah, palačah in njihovih portalov.
Staro mestno jedro Škofje Loke, je od leta 1987, razglašeno za kulturni spomenik. Škofja Loka je tudi članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, kamor spada tudi, meni ljubo mestece, Piran. Poleg njiju so v Združenju še: Idrija, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Žužemberk in Tržič. (zgodovinska-mesta.si)

Škofja Loka. Pogled čez reko Soro, na zvonik župnijske cerkve sv. Jakoba in na tovarniški dimnik, nekdaj uspešne tovarne Šešir. V ozadju pa mogočni in lepo obnovljen Škofjeloški grad.

Izvesek, na nekdanji Kašči, na Spodnjem trgu ki tu stoji že od leta 1513. 

Enonadstropna hiša, z polkrožnim kamnitim portalom in šivanim robom, na vogalu, je sestavljena iz dveh hiš. Njuna zasnova sega v 16. stoletje.

Enonadstropna hiša, s srednjeveško zasnovo in pomolom. V 19. stoletju je bila hiša predelana

Dvojni pomol

Baročna, dvoranska cerkev Žalostne Matere božje, na Spodnjem trgu, je bila zgrajena leta 1710, v sklopu mestne sirotišnice

Strnjen niz, enonadstropnih hiš s kamnitimi portali, na Spodnjem trgu. Prva hiša v nizu ima lesen zatrep, ob njej pa stoji tudi kamnit vodnjak z zaščiteno litoželezno črpalko. Vodnjak je iz konca 19. stoletja.

Umetelno oblikovani, stara kljuka in trkalo

Arkadni hodnik, na dvorišču ene izmed hiš, na Mestnem trgu

Detajl hiše na Mestnem trgu

Kužno znamenje na Mestnem trgu

Detajl vhodnih vrat palače na Mestnem trgu

Dvonadstropna meščanska hiša s konzolnim pomolom. Trgovska in stanovanjska hiša je bila zgrajena v 16. stoletju. Palača je sestavljena iz treh hiš. Imenuje se Žigonova hiša, v njej pa so danes občinski prostori.

Hiša z ohranjenim konzolnim pomolom, v osrednjem delu

Strnjen niz, enonadstropnih in dvonadstropnih hiš, na Mestnem trgu, v Škofji Loki

Enonadstropna hiša, na koncu Mestnega trga se drži srednjeveškega obzidja, ki je tu zelo dobro ohranjeno. Take hiše so na škofjeloškem gradili pred več stoletji. Martinova hiša, kot ji pravijo, je ena redkih ohranjenih, če ne celo edina.

Enonadstropna hiša z bogato okrašenim pročeljem

Simpatična enonadstropna, dvoosna hiška, z dvema polkrožnima portaloma, je bila, v 16. stoletju, stražarnica. V 19. stoletju so jo predelali v stanovanjsko hišo

Dvonadstropna in triosna palača s pilastroma in šivanim robom

Čudovita stara mestna hiša oziroma rotovž. Srednjeveška triosna hiša, iz 16. stoletja, ima zelo dobro ohranjeno poslikavo pročelja, ki gleda na Mestni trg

Dvonadstropni arkadni hodnik, stare mestne hiše

Notranje arkadno dvorišče, stare mestne hiše, iz 16. stoletja

Kamnita plošča z grbi, bogatega loškega meščana Wolbenka Schwarza, na pročelju starega župnišča. Vzidana je bila leta 1513. Original, seveda, hranijo v Loškem muzeju.

Kamniti vodnjak, na škofjeloškem Mestnem trgu, so postavili leta 1790. Današnjo podobo pa je dobil leta 1883

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Register nepremične kulturne dediščine Slovenije

Izlet v Kočevje

Izlet na Kočevsko. Foto zgodba o Kočevju, znamenitosti in zanimivosti.

Ko nekdo omeni Kočevje, je moja prva asociacija, medved. Takoj za medijem pa gozdovi, do kamor ti seže pogled, sami gozdovi. Ko pa smo se na našem enodnevnem izletu ustavili v Kočevju, sem bila res presenečena, prijetno presenečena. Cel kup secesijskih vil, iz začetka 20. stoletja. Rajsko. Nekatere lepo obnovljene in vzdrževane, kakšna stara lepotica pa še čaka na svoj preporod.
Mojo foto zgodba je nastala na enournem foto sprehodu, po Ljubljanski cesti, od vile Sajovic pa do župnijske cerkve sv. Fabiana in Boštjana ter sv. Jerneja.
Zapeljali smo se še na drugi konec Kočevja in si v Pokrajinskem muzeju, v Šeškovem domu, ogledali razstavo risb Božidarja Jakca ter razstave o preteklem življenju Kočevcev in Kočevarjev.

Čudovita, secesijska vila na Ljubljanski ulici 35, v Kočevju. Leta 1909. jo je dala zgraditi Uršula Nosan, ki se je poročila z odvetnikom, dr. Ivanom Sajovicem. Tako so vilo poimenovali, vila Sajovic. 

Nasproti vile Sajovic, stoji še ena lepa vila. Eno nadstropje višja in eno leto starejša, je vila Tschinkl. V vili je bila med drugo svetovno vojno, trgovina z mešanim blagom, kasneje pa trgovina s kolesi

Dolga, dvonadstropna zgradba, je danes dom občine Kočevje. Zgradili so jo leta 1899, leta 1901. pa so jo kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Tu so uredile samostan in ustanovile dekliško šolo. "Rodil" se je Marijin dom.

Spominska plošča na pročelju občinske zgradbe v Kočevju

Forma viva v Kočevju

Kočevski nebotičnik, v secesijskem slogu, je leta 1910. postavil podjetnik Anton Kajfež. V njem so bila stanovanja za delavce, ki so delali na njegovi žagi. Lepi časi, ko so podjetniki še gradili stanovanja za svoje delavce. Ker je bila zgradba ob postavitvi, najvišja v Kočevju, je dobila ime, nebotičnik. V njem je svoje mlade dni preživljala tudi naša mladinska pisateljica, Ela Peroci.

Enonadstropna vila s podstrešjem, frčado v osrednji osi in kamnitim pritličjem, je bila zgrajena leta 1906. Vilo sta kupila zakonca Beljan in v njej odprla gostilno. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali samo Slovenci, tu so ustanovili tudi Sokolsko društvo Kočevje. V njej je bila tudi slovenska čitalnica. Skratka, zavedna slovenska vila, že dolga leta. 

Čebelica Maja, poslikava na zunanji steni vrtca v Kočevju

Secesijska vila Kajfež, z vogalnim vhodom in polkrožnim, kamnitim stopniščem. Steno pred vhodom krasi mozaik. Nad vhodom je polkrožni balkon. Prvotno je bil nad vhodom stolpič, ki pa so ga po vojni odstranili. Vila je bila zgrajena leta 1901. Postavil jo je Anton Kajfež, ki je za svoje delavce zgradil nebotičnik, njegova sestra pa je dala zgraditi že omenjeno vilo Sajovic. 

Vila Kajfež, mozaik in polkrožni balkon nad vhodom. 

Kar nekaj vil v Kočevju ima spodnji zidec iz kamna. Tako tudi simpatična secesijska vila Tomitsch, iz začetka 20. stoletja. Pritlična vila ima kvadraten stolp s streho v obliki piramide

Enonadstropna, podolgovata hiša, z dvokapno streho na čop, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna, Kikl-Matl. V gostilno so prihajali Slovenci in Nemci. V 19. stoletju je bila to kmečka hiša, ki pa so jo kasneje spremenili.

Gimnazija Kočevje, je bila zgrajena leta 1874.

Kočevski kužki so pridni in lepo vzgojeni. Vsaj ta je bil tak :) 

Kamniti most, s tremi loki, ki na Ljubljanski cesti povezuje dva bregova reke Rinže, se imenuje Karlov most. Ime je dobil po vojvodi Karlu Auerspergu. Slavnostna otvoritev je bila 4. novembra 1883. Ob mostu je staro župnišče, v katerem je živel slovenski pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar, ko je služboval v Kočevju. Mogočna hiša je bila postavljena leta 1866.

Ob Karlovem mostu stoji dvonadstropna hiša. Na vogalu ima stolpasti pomol, pročelje pa krasijo secesijski elementi. Hiša se imenuje Petsche. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši istoimenska trgovina. 

Vodnjak na trgu sv. Jerneja. Bronasti kip Deklica s piščalko je delo kiparja Staneta Jarma

V modernistični, novodobni zgradbi, ob reki Rinži, je danes tržnica. Zgrajena je bila v šestdesetih letih, kot pokrita tržnica, vendar je bila vmes, kar nekaj desetletij, Likovni salon. Ob njem stoji leseni kip Gozdna nevesta, ki so ga sem postavili leta 1984. Ustvaril ga je kipar Stane Jarm, ki se je rodil v Osilnici. S svojimi deli je močno zaznamoval Kočevsko, zato so v Kočevju, ob kiparjevi 80. letnici, leta 2011. odprli Pot Staneta Jarma. Ta nas vodi mimo številnih kipov, ki so razstavljeni po mestu.

Okenska polica z zanimivima konzolama

Dvoriščna stran starejše hiše

Dolga, pritlična zgradba, na Ljubljanski cesti

Hiša na Ljubljanski 7, iz začetka 20. stoletja

Marsikatera hiša, ob današnji Ljubljanski cesti, je bila ob nastanku, kmečka hiša, ki so jo kasneje predelali v meščansko. Tako je bilo tudi s hišo, ki ima na dvoriščni strani, dva arkadna hodnika, pročelje trenutno obnavljajo. Hiša je iz 19. stoletja

Vila Rothel je bila od nekdaj domovanje zdravnikov. Danes ima v njej prostore, Center za socialno delo Kočevje

150. letni navadni divji kostanj, v središču Kočevja

Spominski park herojev, ob Ljubljanski cesti, je bil zasnovan leta 1973. Na visokih podstavkih je sedem doprsnih kipov, padlih narodnih herojev s Kočevskega

V Kočevju ima tudi kruh svoj spomenik. Zasluži si ga :) 

Dvorana v Seškovem domu, danes Pokrajinski muzej Kočevje, v kateri se je od 1. do 4. oktobra 1943. odvijal zbor odposlancev slovenskega naroda. Bilo je kar 650 udeležencev in veliko teh je narisal slikar Božidar Jakac. Danes so te risbe del stalne razstave muzeja in so razstavljene prav v tej dvorani. Napis nad odrom, Narod si bo pisal sodbo sam, je originalni napis iz tistega časa. 

Razgibano pročelje Seškovega doma, ki je bil zgrajen leta 1937. kot Sokolski dom. Danes je v njem Pokrajinski muzej Kočevje, ki svojimi stalnimi in občasnimi razstavami pripoveduje zgodbe o življenju Kočevcev in Kočevarjev.


Povezano: Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev sv. Fabjana in Boštjana ter Jerneja

Vir: Zloženka, Sprehod po Kočevju, izdala Občina Kočevje, 2011