Prikaz objav z oznako pokopališče. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako pokopališče. Pokaži vse objave

četrtek, 18. februar 2016

Cistercijanski samostan Stična

Odpravili smo se na krajši izlet, v Stično. Natančneje, v cistercijansko opatijo. Osrednji del našega izleta je bil obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v stari prelaturi, v sklopu samostana. Ogledali smo si tudi del cistercijanskega samostana, ki je odprt za javnost. Del, kjer dela in moli (Ora et labora) 16 cistercijanov, ni odprt za javnost.
Poleg muzeja, smo si ogledali še znameniti križni hodnik ter župnijsko cerkev in baziliko, ki je posvečena Žalostni Materi Božji. Pred odhodom smo se ustavili še v samostanski čajnici in trgovini. V obeh so glavne zvezde, čaji patra Ašiča.
Slovenija
Današnji vhod v cistercijanski samostan v Stični. Ob njem teče potok Stičnica
Slovenija
Vhod v Križni hodnik oziroma zgornji del vhoda z samostanskim grbom in dvokapno železno streho
Slovenija
Edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, se je rodil davnega leta, 1132.
Slovenija
Kamniti most, čez potok Stičnica, vodi na samostansko dvorišče. Mogočen kamnit portal, na sredini dolgega, vzhodnega trakta in veža, ki vodi na veliko vzhodno dvorišče, sta nastala v 18. stoletju.  Danes v samostanu oziroma opatiji, deluje 16 cistercijanov. 
Slovenija
Ključ in meč, na kamnitem mostu
Slovenija
Prehodna veža in kamniti portal, naj bi bila delo ljubljanskega arhitekta, Candida Zullianija, rojenega v Trstu
Slovenija
Detajl, starih lesenih samostanskih vhodnih vrat, s staro ključavnico, ki so še vedno v uporabi
Slovenija
Kip, na levi strani prehodne veže
Stična
Kip, na desni strani vhodne veže
Slovenija
Baročni trakt z opatovo kapelo, na levi strani. Sredi 16. stoletja ga je dal postaviti opat Volbenk Neff, zato se po njem imenuje Neffova opatija. Desni trakt je kapitelj in vhod v križni hodnik
Slovenija
Leseni kip Križanega, v arkadnem hodniku, ob glavnem vhodu
Slovenija
Neffova opatija
Slovenija
Sončna ura, na Stari prelaturi. Levi grb je grb Stiškega samostana, desni pa je grb stiškega opata dr. Antona Nadraha.
Slovenija
Staro župnišče, v obdobju, ko so samostan razpustili. Danes je v pritličju hiše pralnica, zato ji pravijo "perična hiša"
Slovenija
Poslikana okrogla niša v stari prelaturi
Slovenija
Stara prelatura, kot jo vidimo danes, je sestavljena iz dveh zgradb. Starejši del je iz konca 16. stoletja. Spoznamo ga po kamnitem stolpu, kjer je tudi glavni vhod. Drugi del stavbe je bil pozidan na začetku 17. stoletja.
Slovenija
Poslikan križni strop hodnika v stari prelaturi. Nekoč je bila tu kapelica
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Poslikan obok, v stari prelaturi, iz 17. stoletja
Slovenija
Stropna štukatura z angelčki.
Slovenija
Leseni strop v eni od soban stare prelature, kjer je danes Muzej krščanstva na slovenskem
Slovenija
Leseni strop s tramovi, v drugi sobani muzeja.
Slovenija
Poslikava na steni ob oknu
Slovenija
Štukatura v pritličju gornjega stolpa, kjer je bil nekoč glavni vhod v samostan. Štukature so iz leta 1620
Slovenija
Kapelica iz leta 1839, stoji pred stiškim samostanom
Slovenija
Ohranjena poslikava, v stavbi, ki so jo nekoč imenovali, mlekarna. saj so v samostanu nekoč izdelovali tudi stiški sir. Danes so v zgradbi uredili čajnico, kjer strežejo različne čajne mešanice, po recepturi patra Ašiča. V isti zgradbi je tudi samostanska trgovina.
Slovenija
Pokopališče redovnikov in bratov, ob samostanski cerkvi. Enaki grobovi z železnimi križi, v smislu, tudi po smrti enaki med enakimi.
Slovenija
Eden izmed mnogih grbov, stiških opatov, ki krasijo stene muzeja
Slovenija
Kamnito stopnišče
Slovenija
Detajl železne ograje stopnišča
Slovenija
Lep pozdrav, 1898
Slovenija
Vzhodni trakt, ob potoku Stičnica, z arkadnim hodnikom. V tej stavbi se odvijajo tudi duhovne vaje.
Slovenija
Hrbtna stran stare prelature, ki gleda na veliko vzhodno dvorišče. Nad kamnitim portalom je sončna ura in bifora
Slovenija
Starejši del stare prelature s stolpom in glavnim vhodom. 
Slovenija
Arkadni hodnik
Slovenija
Obzidje cistercijanske opatije v Stični

Vir: Marjan Zadnikar, Samostan Stična in njegove znamenitosti, 2001
voden ogled samostana v Stični


Povezano: Samostanska bazilika v Stični


četrtek, 19. marec 2015

Dravlje, staro vaško jedro

Foto sprehod po starem vaškem jedru Dravelj, ki leži ob Vodnikovi cesti. Pritlične hiše in gospodarska poslopja z vrtovi in sadovnjaki. Nekatere hiške so lepo obnovljene, večina pa jih žalostno čaka, da se jih kdo usmili in obnovi. Duša starega vaškega jedra je cerkev sv. Roka iz 1646. leta, danes poleg stare stoji še nova cerkev, med njima pa okrogli Trg sv. Roka.

Primer lepo obnovljene pritlične hiše v Dravljah


Hiša čaka na svoje novo rojstvo

Hiša, ki stoji za stanovanjsko hišo, je bila gospodarski objekt




Stara cerkev sv. Roka, v Dravljah je bila postavljena že leta 1646, prezidali so jo leta 1699. Od 1700 do 1740 so povišali zvonik.

Stare in nove Dravlje v mavričnih barvah



Trg sv. Roka v Dravljah povezuje staro in novo cerkev ter nudi različne možnosti za druženje krajanov

Lipov drevored v Dravljah

Drevored pritlikavih iglavcev



Detajl glavnih vrat cerkve sv. Roka, Dravlje

Cerkev sv. Roka, Ljubljana-Dravlje

Novo cerkev so zgradili po načrtih arhitekta Marka Mušiča.  Posvetili so jo 15. septembra 1985

Vhod na pokopališče Dravlje

Žabja svatba 

Rokovo znamenje, ob Celovški cesti. Zgradili so ga 1645. leta, obnovili 1874, odstranili 1956, ponovno so ga postavili 1991. in stoji še danes. (Tabla na podstavku znamenja)







Podobno: