Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Stara slovenska vas Suha pri Škofji Loki, na Gorenjskem, poseduje tak biser, da po moje, tja hodijo na romanje, vsi umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke pa še vsi laični ljubitelji umetnosti in vsega lepega.
Ta biser je cerkvica sv. Janeza Krstnika oziroma, bolje rečeno, njen dvoranski prezbiterij z zelo dobro ohranjenimi srednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Križno obokan strop, stene in slavolok, vse je poslikano do zadnjega milimetra. Stene pripovedujejo svetopisemske zgodbe o Mariji in Jezusu, apostolih, svetnikih, angelih ... kot odličen srednjeveški strip. V drugi polovici 17. stoletja, so gotske oltarje zamenjali baročni, po tedanji modi pač. Glavni zlati oltar, s podobo Janeza Krstnika in Jezusa pri krstu in dva pozlačena stranska oltarja. Eden je posvečen sv. Petru in Pavlu, drugi pa Mariji. Cerkev ima eno ladjo, ki pa je v primerjavi s prezbiterijem, kot dan in noč. V njej so klopi, enostaven kor z orglami, stene pa so prazne. Tako se zdi, kot da stopamo skozi noč in ko stopimo skozi slavolok, nas oblije svetloba v vseh božjih barvah :)

Dvoranski prezbiterij, gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki, je poslikan do zadnjega milimetra.

Glavni baročni zlati oltar in tabernakelj. Osrednji prostor zavzemata sv. Janez Krstnik in Jezus pri krstu. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Tudi oba stranska oltarja sta pozlačena in zgodnjebaročna. Stojita ob slavoloku. Na levi strani je oltar Marijinega oznanjenja iz leta 1643 ...

... na desni strani pa je baročni oltar sv. Petra in Pavla, iz leta 1652.

Cerkvene klopi v enoladijski cerkvi

Srednjeveške freske v prezbiteriju so zelo dobro ohranjene. 

Freske na stenah prezbiterija, prikazujejo apostole, po trije skupaj, šest na vsaki strani glavnega oltarja.

Poslikava spodnjega dela v prezbiteriju

Cerkvena gotska okna, krasi čudovit vitraž. 

Poslikave na križno obokanem stropu prezbiterija. V središču je sklepnik s Kristusovo podobo

Na severni strani so ohranjene freske vseh šestih apostolov: Peter in Pavel, Jakob, na zgornji sliki: Simon, Janez, Jernej. Freske so nastale med leti, približno od 1440 do 1450. Apostoli na južni steni, so imeli manj sreče. Zaradi vgradnje novega okno, so trije popolnoma izginili, zaradi vrat, ki vodijo v zvonik pa so trije ohranjeni samo do polovice. 

Sv. Mihael z mečem in tehtnico, angeli, sonce ... Kar se poslikave tiče, je eden lepših gotskih prezbiterijev na Gorenjskem

Freska, nad glavnim vhodom, pripoveduje legendo o smrti Janeza Krstnika, iz prve polovice 16. stoletja. Je delo slikarja Jerneja iz Loke

Zvonik so zgradili leta 1737.

Zunanji slavolok s fresko in lopa pred glavnim vhodom v cerkev


Podobno: Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ...

Vir: predavanje umetnostne zgodovinarke

zupnija-suha.net

Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka

Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.

Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 

Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)

Potonika

Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika

V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi

Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Povezano: Kozje, staro trško jedro

Pilštanj

Vir: voden ogled

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.

Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 

Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili

Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih

Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.

Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.

Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve

Drugo, polkrožno, poslikano okno

Oltarna miza

Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo

Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota

Manjši kipec v kotu cerkve

Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.

Tabernakelj

Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni

Podobno: Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Vir: župnik na Kočevski Reki

zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki