Prikaz objav z oznako kulturni spomenik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kulturni spomenik. Pokaži vse objave

torek, 11. oktober 2016

Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Holet Convent

Samostan sv. Nikolaja, danes hotel Convent, je podobo kot jo vidimo danes, dobil na začetku 17. stoletja. Na tem prostoru, v bližini morja, so postavili cerkev že v 11. stoletju. Daleč na okoli ni bilo žive duše. Postopoma so cerkev dograjevali in spreminjali. Nastal je dominikanski samostan in ker je bilo treba menihe oskrbovati s hrano, so se okoli samostana začeli naseljevati kmetje. Ukvarjali so se tudi z vinogradništvom, sadjarstvom in oljkarstvom, kar se je ohranilo do danes.
Dominikanski samostan je deloval skoraj petsto let, do leta 1774, ko so Benečani samostan ukinili, s tem pa so neznano kam, skrivnostno izginile vse umetnije, ki so jih hranili dominikanci. Istega leta je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza in si tu uredila prostor za počitnikovanje, danes bi rekli vikend :)
Danes je samostanski kompleks preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Imenuje se hotel Convent. Prijazno osebje hotela mi je dovolilo ogled križnega hodnika in atrija, odklenili pa so mi tudi obnovljeno cerkev. Zelo prijazno.

Slovenija, J.Primorska
Baročni zvonik na preslico
Slovenija, J.Primorska
Nekdaj benediktinski samostan sv. Nikolaja, stoji v osrčju kampa Adria Ankaran
Slovenija, J.Primorska
Trije oboki in kamnite stopnice, ki vodijo na čudovit vrt, so bili zgrajeni okoli leta 1880, ko je bil samostanski kompleks v lasti koprske plemiške družine Madonizza
Slovenija, J.Primorska
Nekdanji samostanski vrt je tudi danes domiselno urejen in negovan
Slovenija, J.Primorska
Nekdanji samostanski vrt, danes hotelski, krasi čudovit vodnjak
Slovenija, J.Primorska
Pogled na vrt
Slovenija, J.Primorska
Zanimiv vodnjak z lesenim kolesom se nahaja na zunanjem dvorišču. Zgradila naj bi ga mojstra iz Pirana in Kort, leta 1835
Slovenija, J.Primorska
Ob starem vodnjaku, v senci borovcev, stoji stara kamnita miza
Slovenija, J.Primorska
Sarkofag je iz časa, ko je samostan še deloval. Njegova značilnost so vklesani enakostranični križi
Slovenija, J.Primorska
Benediktinski samostan sv. Nikolaja z istoimensko cerkvico, so zelo lepo obnovili in v njem uredili hotel s štirimi zvezdicami, Convent. Kulturni spomenik in turizem, z roko v roki
Slovenija, J.Primorska
Cerkev sv. Nikolaja, so prav tako obnovili in jo namenili za manjše prireditve in srečanja. Žal od cerkvenega inventarja ni nič ohranjeno. Cel samostanski kompleks si je v petsto letih delovanja nabral kar nekaj dragocenih umetniških del, ki pa so ob ukinitvi samostana, leta 1774, skrivnostno izginila
Slovenija, J.Primorska
Leseni strop z ornamenti, v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja
Slovenija, J.Primorska
Luči v obnovljeni cerkvi. Plečnik bi jih bil vesel :) 
Slovenija, J.Primorska
Okno z vitražem 
Slovenija, J.Primorska
Vodnjak na notranjem arkadnem dvorišču samostana oziroma hotela
Slovenija, J.Primorska
Notranje dvorišče samostana z zastekljenim križnim hodnikom in biforami v nadstropju
Slovenija, J.Primorska
Pogled na križni hodnik in odsev notranjega dvorišča
Slovenija, J.Primorska
Kamnit portal z lesenimi vrati. Prehod iz križnega hodnika v nekdanjo cerkev
Slovenija, J.Primorska
Križni hodnik 
Slovenija, J.Primorska
Stopnišče, ki vodi od križnega hodnika v prvo nadstropje, kjer so danes hotelske sobe
Slovenija, J.Primorska
Ohranjen in obnovljen leseni strop v križnem hodniku
Slovenija, J.Primorska
Križni hodnik krasi slika boškarina, ki smo ga lahko v živo občudovali v Krkavčah
Slovenija, J.Primorska
Ohranjen stari kamin
Slovenija, J.Primorska
Zunanje dvorišče nekdanjega samostana sv. Nikolaja. Danes je tu prostor tudi za različne prireditve na prostem
Slovenija, J.Primorska
Nekdaj sklepnik, danes okras 
Slovenija, J.Primorska
Pokrit oder na zunanjem dvorišču


Povezan izlet:

Lazaret in Lazzaretto

Debeli Rtič



Vir: Zloženka, Doživi Ankaran
Wikipedia

nedelja, 08. maj 2016

Železniški muzej v Ljubljani

Skoraj v samem središču mesta, na Parmovi ulici 35, ima Ljubljana edinstven muzej. To je Železniški muzej. Glavne zvezde muzeja, so vsekakor parne lokomotive. Teh je več kot šestdeset in večina je tudi voznih ter jih s pridom uporabljajo za turistične vožnje z Muzejskim vlakom. Najpomembnejše so razstavljene v polkrožni rotundi, ki je bila klonica za lokomotive. To je pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravilo tirnih vozil. Rotunda je razglašena za kulturni spomenik. Zgradba je osrednji del nekdanje kurilnice v Šiški. Kompleks so določili za slovenski Železniški muzej, saj je bil sprva tovrsten muzej samo v Beogradu.
Od leta 1981. lahko v ljubljanskem Železniškem muzeju občudujemo parne lokomotive in železniške vagone. Lahko si ogledamo kakšen je bil, ne tako davno, Prometni urad, kakšne signalno-varnostne naprave so uporabljali. Prikazan je razvoj in vzdrževanje železniškega omrežja in veliko zanimivih predmetov, kot je maček - naprava za krivljenje tirnic ali pa zanimiva naprava za varjenje tirnic pa še veliko več.  Meni osebno sta bili ti dve napravi najbolj zanimivi.
Izredno zanimiv muzej za staro in mlado. Vsekakor si ga velja ogledati. Odlična ideja za kakšno deževno popoldne.
Slovenija
Impozantna, polkrožna zgradba, v kateri se danes nahaja ljubljanski Železniški muzej, je bila nekoč klonica za lokomotive, kar pomeni, da so v njej shranjevali, čistili in popravljali tirna vozila (sskj)
Slovenija
Železniški muzej je nastal leta 1981. Sprva je bila na ogled zbirka lokomotiv, v polkrožni zgradbi, ki je razglašena za kulturni spomenik. 
Slovenija
Glavne zvezde Železniškega muzeja so parne lokomotive. Ljubljanska muzejska zbirka obsega več kot šestdeset lokomotiv, poleg njih pa še več kot petdeset vagonov in drugih pomožnih vozil. Na razstavi lahko vidimo tiste najpomembnejše med pomembnimi.
Slovenija
Detajl tovorne lokomotive SB 718. Največji okras vsake parne lokomotive je vsekakor dimnik. Takemu rečejo "škrnicelj"
Slovenija
Tovorna, parna lokomotiva SB 718, je iz leta 1861. Težka je 64 ton, največja hitrost pa je bila 45 km na uro. Je najstarejša lokomotiva v ljubljanski muzejski zbirki, na žalost pa ni več v voznem stanju.
Slovenija
Parna ozkotirna lokomotiva K.3, se je rodila leta 1892. v tovarni Krauss, v avstrijskem Linzu. Lokomotiva je težka 12 ton, v svojih najboljših časih je dosegla hitrost do 25 km na uro. Malčica je bila izdelana za ozkotirno progo Poljčane - Konjice.
Slovenija
Detajl, ozkotirne parne lokomotive K.3
Slovenija
Železniško krilato kolo je simbol železničarjev po vsem svetu
Slovenija
Železniško krilato kolo bivših Jugoslovanskih železnic
Slovenija
Parna lokomotiva v obnovi, čaka še na svojo pravo barvo
Slovenija
Detajl brzovozne parne lokomotive, 03-002. Izdelali so jo leta 1910. za progo Ljubljana - Trst. Težka je 100 ton, največja hitrost pa je 90 km na uro
Slovenija
Napis ob eksponatu: "Delujoč model lokomotive Rocket za vrtno železnico širine 184 mm, ki ga je leta 2013 izdelal Marjan Smrtnik iz Vrhnike. Rocket šteje za prababico modernih parnih lokomotiv. Izdelala sta jo George in Robert Stephenson, leta 1829, posebej za tekmovanje lokomotiv pri Rainhillu, na novi progi Liverpool - Manchester. Rocket je prekosila vse svoje tekmice ..."
Slovenija
Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ni razstavljena. Varno je spravljena v delavnici in čaka na obnovo
Slovenija
Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ima oznako 11-023. Wikipedija pravi, da so jo izdelali na Madžarskem, leta 1947.
Slovenija
Detajl parne lokomotive 11-023, ki je bila del Titovega Modrega vlaka. Po besedah vodnika, so bile v Jugoslaviji tri takšne lokomotive, ki so vlekle Modri vlak. Ostale so v treh največjih republikah bivše Juge.
Slovenija
Detajl bolniškega vagona, v katerem so prevažali ranjence s Soške fronte
Slovenija
Znameniti Tomosov motor, preurejen za dela pri vzdrževanju železniških prog
Slovenija
Tale vijaček s pripadajočim ključem, se imenuje maček. Je naprava za krivljenje tirnic
Slovenija
Naprava za varjenje tirnic
Slovenija
Železno, spiralno stopnišče v ljubljanskem Železniškem muzeju. V zgradbi, kjer je bila nekoč kurilnica, je na ogled vse tisto kar je potrebno za delovanje železnice, od prometnega urada do signalno-varnostnih naprav pa vse do uniform železničarjev. 
Slovenija
Signalno-varnostna naprava
Slovenija
Na dvorišču, ob Železniškem muzeju, je postavljena betonska maketa Borovniškega viadukta.



Vir: voden ogled, info table ob eksponatih



torek, 03. maj 2016

Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Slovenija, Kozjanski park
Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka
Slovenija
Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.
Kozjanski park
Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 
Kozjanski park
Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)
potonika
Potonika
Kozjanski park
Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika
Kozjanski park
V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Kozjanski park
Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Kozjanski park
Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi
Kozjanski park
Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kozjanski park
Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Kozjanski park
Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Kozjanski park
Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kozjanski park
Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Kozjanski park




Vir: voden ogled