Goriška Brda, Kojsko

Kojsko, majhna vasica, na jugu Goriških Brd, je bila pred 1. svetovno vojno, gospodarsko in kulturno središče Brd. Danes je ta briška vasica, vpeta v uspešno vinogradniško zgodbo, tega lepega delčka Slovenije.
V Kojskem je bilo kar nekaj cerkva in kapelic pa tudi dvorec družine Coronini, od katerega je ostalo samo še nekaj ruševin. V Kojskem sta danes dve cerkvi. Ena na majhni vzpetini, kjer je bil nekoč tabor z obrambnim stolpom, ki so ga kasneje preoblikovali v cerkveni zvonik. To je cerkev Svetega Križa. Ob glavnem vaškem trgu in z lepim pogledom na Goriška Brda pa stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki kaže še nekaj nekdanje gotske oblike. Menijo, da je bila stara gotska cerkev na tem prostoru od konca 15. stoletja. Novo, baročno cerkev, kot jo lahko vidimo danes, je dal postaviti grof Rudolf Coronini, v letih 1765. do 1768. Prav tako je zasluga grofa, da je cerkev bogato opremljena in poslikana.

Pročelje baročne cerkve Marijinega vnebovzetja, v starem vaškem jedru Kojskega. V niši, nad glavnim vhodom, je kip Marije z Detetom. Pod Marijini kipom je plošča, ki nam pove, da je leta 1768. grof Rudolf Coronini, dal postaviti novo baročno cerkev, na mestu kjer je stala stara gotska. 

Kojsko župnišče

Spomenik z razgledom na Goriška Brda. Srečko Kumar, glasbenik, zborovodja in glasbeni pedagog, gleda na svoje rodno Kojsko. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina.

Pogled s Kojskega na Goriška Brda in električne kable :) 

Obok prezbiterija, v baročni cerkvi Marijinega Vnebovzetja, je poslikal slikar, Jurij Tavčar iz Idrije, leta 1869. Med nabožne podobe je postavil tudi panoramo Kojskega.

Prižnica z baldahinom

Kip Srca Jezusovega, z baldahinom

Glavni, baročni oltar je postavil mojster Francesco Bensa, med leti 1764 do 1768. Okoli tri metre visoko oltarno sliko, Vnebovzetje Device Marije, je naslikal, v Splitu rojeni slikar, Sebastiano Giuseppe Devita.

Levi, stranski oltar sv. Donata in sv. Evrozije, iz črnega kamna. Oltar so dali postaviti farani, v zahvalo za dobro letino, leta 1854. 

Desni, stranski oltar Svete družine. Leta 1854. ga je dala postaviti družina grofov Attems

Prvotne orgle so iz leta 1805, obnovili pa so jih v letu 1927.

Strop cerkvene ladje krasi freska Marijinega vnebovzetja

Štiri velike slike, ki krasijo stranski steni, je poslikal isti slikar, kot sliko v glavnem oltarju, leta 1771. Slika na desni steni prikazuje Mučeništvo sv. Janeza Krstnika.

V niši, pod korom, se nahaja krstni kamen, za njim pa je poslikava, ki prikazuje Krst v Jordanu.

Zanimiva sončna ura, na vogalu župnišča

Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja, kojski župnik

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih,  Kulturno društvo Vilenica, 2011

Zloženka, Spoznaj briške znamenitosti, RDO Smaragdna pot, 2012.

Slomškova Ponikva

Ponikva, vasica v občini Šentjur na Štajerskem, je znana kot rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška. Izletniki in pohodniki, radi obiščejo rastišče zaščitene velikonočnice. Vredna obiska je vsekakor župnijska baročna cerkev sv. Martina, ki si zasluži posebno foto zgodbo.
V Slomškovem letu 2012, ob 150-letnici njegove smrti, so obnovili in uredili staro vaško jedro. Uredili so ploščad pred cerkvijo, paviljon s spominskima ploščama, pot od cerkve do pokopališča pa verjetno še kaj. Da vaščani lepo skrbijo za okolico in zelene površine, smo se prepričali tudi sami.

Detajl lesenega vodnjaka. Kolo  z vrvjo, za dvigovanje vedra z vodo

Leseni "štepih" vodnjak

Spominska plošča, na cerkvi sv. Martina, v Ponikvi in ohranjen delček znamenitega oreha

Župnijska cerkev sv. Martina z župniščem in gospodarskim poslopjem

Zvonik cerkve sv. Martina in gospodarsko poslopje

Središče starega vaškega jedra Ponikve, je baročna cerkev sv. Martina

Dva znamenita ponkovška moža, imata v Ponikvi spominski plošči. Škof Anton Martin Slomšek, se je rodil 26. novembra 1800. na Unišah pri Ponikvi. Geograf in naravoslovec, Blaž Kocen pa se je rodil 24. januarja 1821. v vasi Hotunje, pri Ponikvi

Ob cerkvi sv. Martina je, na ogled, delček ohranjenega taborskega obzidja, ki je varovalo pred turškimi vpadi in je bilo zgrajeno 1491.

Ponikva leži na majhnih gričkih, ob katerih so vdori, kamor potočki hitro poniknejo. Od tu naj bi prišlo tudi ime vasi

Gospodarsko poslopje s kozolcem

Vhod v gospodarsko poslopje s strani kozolca, leseno stopnišče

Pot od cerkve sv. Martina do pokopališča. Če gremo še naprej pa pridemo tudi do zaščitenega nahajališča velikonočnice

Cerkev sv. Ožbalta v Unišah, iz 15. stoletja. V njeni bližini se je rad igral tudi Slomšek. Pravijo, da je že kot otrok, svojim prijateljem obnavljal nedeljske pridige in tako vadil za bodočega kateheta in duhovnika. (zloženka)

Lepo urejena okolica župnijske cerkve, sv. Martina

Župnišče, zgrajeno konec 18. stoletja

Lina na župnišču



Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.

V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.

Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903

Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka

Detajl vhodnih vrat

"Polovica" vhodnega portala v cerkev

Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo

Razgiban tloris cerkve

Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene

Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.

Glavni oltar krasi baldahin

Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner

Vojvodska klop

Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.

Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)

Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki

Izlet v Kočevje

Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije

Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010