Prikaz objav z oznako vitraž. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vitraž. Pokaži vse objave

nedelja, 6. marec 2016

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

avstrijska Koroška
Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.
avstrijska Koroška
Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...
Koroška Avstrija
Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta
Koroška Slovenija
Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.
avstrijska Koroška
Stranski oltar
avstrijska Koroška
Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.
avstrijska Koroška
Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.
avstrijska Koroška
Lepo ohranjena poslikava stropa
avstrijska Koroška
Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 
avstrijska Koroška
Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt
avstrijska Koroška
Mogočni steber v mogočni cerkvi
avstrijska Koroška
Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.
avstrijska Koroška
Baročna prižnica
avstrijska Koroška
Štukatura in poslikava oboka stranske kapele
avstrijska Koroška
Vitražno okno s podobo
avstrijska Koroška

avstrijska Koroška
Stoječi kropilnik
avstrijska Koroška
Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani
avstrijska Koroška
Detajl dekanijske hiše
avstrijska Koroška
Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl



Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.

nedelja, 3. januar 2016

Črna na Koroškem

Izleti po Sloveniji - Črna na Koroškem, kraj v Mežiški dolini, ki je nastal ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka. Kraj, ki ga tudi po zaslugi odlične smučarke Tine Maze, poznajo po vsem svetu. Obdan z gorami in hribi, pravi raj za smučarske navdušence, zato ne čudi, da je prav od tu kar nekaj slovenskih olimpijcev. Njim v čas, so v središču Črne odprli Olimpijski muzej, s predmeti, ki so jih darovali športniki. V Črni si lahko ogledamo tudi zanimivo Etnološko zbirko pa tudi rudarsko zbirko na prostem.
Znamenitosti Črne so, Plečnikov spomenik v centru kraja, župnijska cerkev sv. Ožbolta, poleg omenjenih zbirk pa lahko občudujemo tudi hiše in vile ter tudi tako spoznavamo življenje ljudi v kraju, ki je leta 2011. s strani Turistične zveze Slovenije, dobil priznanje za najlepše urejeno vaško jedro.
Slovenija
Kljuka na vratih glavnega vhoda v cerkev sv. Ožbolta, v Črni na Koroškem. Če to ni kralj Matjaž :)

Slovenija
Slavnostna otvoritev Plečnikovega spomenika, v središču Črne, je bila 31. avgusta 1952. (meziska-dolina.si) 
Slovenija
Ohranjen del pokopališkega zidu, ki je zidan iz kamenja in zaključen z ravno ploščo. Nekdaj je bilo pokopališče okoli cerkve, od leta 1875. pa so blagoslovili novo pokopališče, na mestu kjer stoji še danes
Slovenija
Okna v prezbiteriju krasijo vitraži
Slovenija
Župnišče v Črni na Koroškem
Slovenija
Vhod v župnišče. Hiša je v osnovi iz 17. stoletja. Kasneje je dobila še prizidek. Pod vhodno, pokrito teraso, je kamnita plošča z rudarskim znamenjem, prekrižana kladivo in macola.
Slovenija
Spominska plošča, z obrazom Alojza Kuharja. Bil je mlajši brat pisatelja Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja. Alojz Kuhar je bil duhovnik in nekaj časa kaplan v Črni na Koroškem. Poleg teologije je študiral tudi politologijo, ekonomijo in novinarstvo. Študij je uspešno zaključil in čez štiri leta še doktoriral, na pravni fakulteti na Sarboni. Sprva je deloval kot politik, nato se je posvetil novinarstvu. Nazadnje je delal v New Yorku, kjer je vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije. Umrl je 29. oktobra 1958. v New Yorku, kjer je tudi pokopan. (kotlje.si)
Slovenija
Razpelo s Križanim, visok lesen križ s pločevinastim nadstreškom. Stoji ob cerkvi sv. Ožbolta
Slovenija
Glavni vhod v župnijsko cerkev sv. Ožbolta
Slovenija
Župnijska cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem, je posvečena zavetniku koscev, živine in proti kugi. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1885. ko so jo po požaru obnovili in posvetili. (meziska-dolina.si)
Slovenija
Doprsni kip, narodnega heroja Toneta Okrogarja Nestla, ki ga je izdelal kipar Stojan Batič. Postavili so ga leta 1984.

Slovenija
Vremenska hišica v centru Črne.
Slovenija
Vodnjak s pitno vodo, v centru Črne. Zidano vodno korito je obdano s pohorskim tonalitom. Nad polkrožnim portalom so verzi Antona Martina Slomška. 

Slovenija
Ena lepših hiš v Črni na Koroškem (po mojem izboru), je lepotica z balkonom, ki se razteza skozi vse prvo nadstropje in z enim manjšim v drugem nadstropju. Hiša stoji v ulici Center 32.
Slovenija

Slovenija
Dvonadstropna hiša, z dvokapno streho, v starem mestnem jedru, je bila gostilna že v sredini 19. stoletja
Slovenija
Kamniti portal z letnico 1850
Slovenija
Črna na Koroškem leži ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka.
Slovenija
Vila s kotnim pomolom, na desni strani, je Ramšakova vila iz začetka 20. stoletja. Vila je dobila ime po zdravniku Avgustu Ramšaku, ki je v njej živel s svojo družino.
Slovenija
Spomenik padlim krajanom v prvi in drugi svetovni vojni, je delo arhitekta Jožeta Plečnika, sodeloval pa je tudi njegov učenec, arhitekt Tone Bitenc. Spomenik v obliki vodnjaka in obeliska, se konča z doprsno plastiko, ki naj bi predstavljala kralja Aleksandra. (koropedija.si) 
Slovenija
Spodnji del Plečnikovega spomenika padlim v obema vojnama, je zasnovan kot fontana s polkrožnimi koriti in bazenom na dnu.


Povezano: Etnološka in rudarska zbirka v Črni



Vir: Register nepremične kulturne dediščine
kleindenkmaeler-at (spletna stran Koroške, z obeh strani Karavank)
Turistični vodič, Med Uršljo in Peco, Mežiška dolina, 2012

nedelja, 25. oktober 2015

Samostan Kostanjevica, Nova Gorica

Frančiškanski samostan Kostanjevica, stoji v Novi Gorici, na 114 metrov visoki vzpetini, od koder je lep pogled tudi na italijansko Gorico. Ob samostanu stoji cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji.
Na griču je prva stala cerkvica, ki jo je dal zgraditi grof Matija Thurn, leta 1623. Kasneje so cerkvi prizidali še manjši samostan. Prvi prebivalci samostana so bili karmeličani. Tu so bivali 134 let in ves čas povečevali cerkev in samostan. Leta 1811. so samostan prevzeli frančiškani in v njem prebivajo še danes.
Nova Gorica
V sklopu samostana Kostanjevica je cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji, Škrabčeva knjižnica in vrt Burbonk.
Nova Gorica
Freska na stropu cerkve, z angeli in svetniki, obdana z bogato štukaturo.
Med prvo svetovno vojno, je bila cerkev močno poškodovana. Obnovili so jo v letih 1924. do 1929.
Bogata štukatura, vitraž in angel
Pogled na Staro Gorico in Goriški grad
Glavni oltar samostanske cerkve Kostanjevica (Nova Gorica). V središču je Kostanjeviška Marija, za njo pa drevo, kostanj.
V tlaku in na steni glavne ladje je 23 nagrobnih plošč
Nagrobna plošča in grb grofa Matije Thurna, ustanovitelj cerkve in samostana
Plošča z latinski napisom, na vrtni strani samostana Kostanjevica, na robu Nove Gorice.
Okno z leseno loputo
Tabla na pročelju samostanske cerkve. Na njej je kronologija gradnje in restavratorskih del
Cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji, Kostanjevica v Novi Gorici
Kapelica in Kristusovo znamenje, pred samostansko cerkvijo
Nova Gorica
Vhod v samostan Kostanjevica in dvojno, kamnito stopnišče