Cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika v Piranu

Dve piranski znamenitosti, ki dominirata nad starim mestnim jedrom in ne uideta prav nobenemu fotoaparatu. Župnijska dvoranska cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika. V slednji smo lahko v tem tednu prisostvovali blagoslovu spominske plošče, Pirančanu Francescu Bonifaciu, prisluhnili zborovskemu petju in si končno tudi od blizu ogledali glavni in dva stranska oltarja.
Po dogodku v krstilnici, smo se "prestavili" v cerkev sv. Jurija, na orgelski koncert, še prej pa na ogled neštetih znamenitosti piranske cerkve, ki je še vedno v fazi prenove.

Kadilnica na stopnicah krstilnice

Gremo v krstilnico na blagoslovitev spominske plošče 

Po blagoslovu in maši se prileže tudi sprostitev ob zborovskem petju

Spominska plošča v krstilnici. Francesco Bonifacio je bil rojen v Piranu, 7. septembra 1912. V duhovnika je bil posvečen v katedrali sv. Justa v Trstu. 11. septembra 1946, je zelo mlad končal svoje življenje v zloglasnih fojbah. Leta 2008. so ga v Trstu proglasili za blaženega, 12. septembra 2016. pa so v Piranu blagoslovili njegovo spominsko ploščo

Kotiček v krstilnici sv. Janeza Krstnika s spominsko ploščo, je posvečen mučencu Francescu Bonifaciu, ki je zavetnik delavcev, študentov in duhovnikov (wikipedia)

Baročno stojalo za knjigo

Stranski oltar je posvečen sv. Oderiku. Na njem je slika Marije z otrokom in svetniki, ki je nastala v drugi polovici 17. stoletja

Glavni baročni oltar iz konca 17. stoletja, krasi slika Kristusovega krsta

Križev pot v župnijski cerkvi sv. Jurija je iz leta 2013. Izdelan je na steklu in je delo slikarke Marije Ličen Krmpotič,  iz Pirana

Ob vhodu v cerkev stoji bronasti kip Janeza Krstnika. Podstavek je delo kiparja Janeza Lenassija. Originalni kipec je iz lesa in ga hranijo v cerkvenem depoju

Leseni kip sv. Jurija na konju, iz 18. stoletja. Izdelal ga je beneški mojster Giovanni Maria Gasparini

V niši, nasproti sv. Jurija, je kip sv. Nikolaja, ki sedi na prestolu. V eni roki drži škofovsko palico v drugi pa knjigo na kateri so tri zlata jabolka. Kip je delo Bonfanta Torreja in je iz prve polovice 17. stoletja.

Orgle na zelo pozlačenem cerkvenem koru, so v osnovi iz sredine 18. stoletja. Do danes so bile večkrat predelane in restavrirane

Detajl lesenega kasetnega stropa v dvoranski cerkvi sv. Jurija, Na njem je precej slik na platnu, ki prikazujejo življenje sv. Jurija.

Stranski baročni oltar 

Stranski oltar sv. Krištofa iz leta 1615. Vse štiri stranske oltarje, ki stojijo ob stenah dvoranske cerkvene ladje, so delo kamnoseka Bonfanta Torreja iz Benetk

Foto zgodbe iz Pirana

Vir: župnija-piran.si

Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka

Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.

Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 

Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)

Potonika

Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika

V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi

Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Povezano: Kozje, staro trško jedro

Pilštanj

Vir: voden ogled

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.

Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 

Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili

Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih

Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.

Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.

Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve

Drugo, polkrožno, poslikano okno

Oltarna miza

Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo

Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota

Manjši kipec v kotu cerkve

Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.

Tabernakelj

Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni

Podobno: Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Vir: župnik na Kočevski Reki

zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki