Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.

Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 

Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.

Baročna, dvoosna frčada

Baročni vhodni portal z nadstreškom

Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park

Dvorna kozica 💜

V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.

Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.

Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela

Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.

Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)

Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.

Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.

Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju

Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 

Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin

Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine

Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 

Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja

Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si

Goriška Brda, Kojsko

Kojsko, majhna vasica, na jugu Goriških Brd, je bila pred 1. svetovno vojno, gospodarsko in kulturno središče Brd. Danes je ta briška vasica, vpeta v uspešno vinogradniško zgodbo, tega lepega delčka Slovenije.
V Kojskem je bilo kar nekaj cerkva in kapelic pa tudi dvorec družine Coronini, od katerega je ostalo samo še nekaj ruševin. V Kojskem sta danes dve cerkvi. Ena na majhni vzpetini, kjer je bil nekoč tabor z obrambnim stolpom, ki so ga kasneje preoblikovali v cerkveni zvonik. To je cerkev Svetega Križa. Ob glavnem vaškem trgu in z lepim pogledom na Goriška Brda pa stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki kaže še nekaj nekdanje gotske oblike. Menijo, da je bila stara gotska cerkev na tem prostoru od konca 15. stoletja. Novo, baročno cerkev, kot jo lahko vidimo danes, je dal postaviti grof Rudolf Coronini, v letih 1765. do 1768. Prav tako je zasluga grofa, da je cerkev bogato opremljena in poslikana.

Pročelje baročne cerkve Marijinega vnebovzetja, v starem vaškem jedru Kojskega. V niši, nad glavnim vhodom, je kip Marije z Detetom. Pod Marijini kipom je plošča, ki nam pove, da je leta 1768. grof Rudolf Coronini, dal postaviti novo baročno cerkev, na mestu kjer je stala stara gotska. 

Kojsko župnišče

Spomenik z razgledom na Goriška Brda. Srečko Kumar, glasbenik, zborovodja in glasbeni pedagog, gleda na svoje rodno Kojsko. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina.

Pogled s Kojskega na Goriška Brda in električne kable :) 

Obok prezbiterija, v baročni cerkvi Marijinega Vnebovzetja, je poslikal slikar, Jurij Tavčar iz Idrije, leta 1869. Med nabožne podobe je postavil tudi panoramo Kojskega.

Prižnica z baldahinom

Kip Srca Jezusovega, z baldahinom

Glavni, baročni oltar je postavil mojster Francesco Bensa, med leti 1764 do 1768. Okoli tri metre visoko oltarno sliko, Vnebovzetje Device Marije, je naslikal, v Splitu rojeni slikar, Sebastiano Giuseppe Devita.

Levi, stranski oltar sv. Donata in sv. Evrozije, iz črnega kamna. Oltar so dali postaviti farani, v zahvalo za dobro letino, leta 1854. 

Desni, stranski oltar Svete družine. Leta 1854. ga je dala postaviti družina grofov Attems

Prvotne orgle so iz leta 1805, obnovili pa so jih v letu 1927.

Strop cerkvene ladje krasi freska Marijinega vnebovzetja

Štiri velike slike, ki krasijo stranski steni, je poslikal isti slikar, kot sliko v glavnem oltarju, leta 1771. Slika na desni steni prikazuje Mučeništvo sv. Janeza Krstnika.

V niši, pod korom, se nahaja krstni kamen, za njim pa je poslikava, ki prikazuje Krst v Jordanu.

Zanimiva sončna ura, na vogalu župnišča

Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja, kojski župnik

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih,  Kulturno društvo Vilenica, 2011

Zloženka, Spoznaj briške znamenitosti, RDO Smaragdna pot, 2012.

Kozje, staro trško jedro

Kozje, druga postaja našega enodnevnega izleta na Kozjansko. Pisni viri ga prvič omenijo leta 1016, danes pa je sedež občine Kozje, ki leži v osrednjem delu Kozjanskega.
Staro trško jedro Kozjega je majhno a polno naravnih in kulturnih znamenitosti in zanimivosti. Obdajajo ga reka Bistrica, potok Bistri graben, ob katerem je obnovljen stari mlin pa še ribnik imajo. Skratka, tudi za rekreacijo je poskrbljeno.
Poleg omenjenega Kroflnovega mlina, so v Kozjem uredili tudi Muzejsko učilnico z opremo iz časov Kraljevine Jugoslavije. Iz šole smo se odpravili naravnost v zapor, ki je na našo srečo samo del muzejskih zbirk, ki jih ponuja Kozje.
Velja omeniti tudi osrednji trg, pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja in ob potoku Bistri graben, na katerem je kar nekaj pomembnih spomenikov. Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni, spomenik izgnancem, spominsko obeležje vojne za Slovenijo, na trgu je tudi grobnica padlim borcem.

Ribnik v Kozjem

Ob kozjanskem ribniku

Kozje, staro trško jedro

Hiša z vogalno nišo, s kipom Marije. Hišni portal ima letnico 1833. Nadstropji sta bili nadzidani okoli leta 1930. 

Čudovit gank, obrnjen na dvoriščno stran

Pritlična hiša, s poudarjenimi okenskimi okvirji, okrašenimi z levjimi glavami. Lesena, vhodna vrata so še prvotna. Hiša je bila zgrajena na začetku 20. stoletja

Kozjanski maček se sonči in pozira pa še radoveden je :) 

Ohranjena lizena, na dvonadstropni hiši, iz leta 1850.

Skozi Kozje teče potok Bistri Graben

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, so postavili leta 1926. Stoji v središču starega trškega jedra.

Dvorec Kozje so zgradili sredi 19. stoletja, na prostoru kjer je od sredine 17. stoletja stala graščina

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje

Zvonik, cerkve Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja

Spominska plošča, na pročelju cerkve Marijinega vnebovzetja. Johann Anton Schmidt je bil posestnik in trški trgovec

Sončna ura

Spomenik in grobnica, padlim v drugi svetovni vojni. 

V hiši, kjer je bila, od leta 1805. do 1882., prva kozjanska šola, si danes lahko ogledamo muzejsko učilnico, ki jo je avtor Marjan Manček poimenoval, Šola moje mame. 

Detajl, železne peči, ki je vzidana v steno, tako da je lahko ena peč ogrevala dve sosednji celici v kozjanskem zaporu.

Za kuliso starih, obnovljenih hiš, v starem trškem jedru, se skriva stara jetnišnica, ki so jo preuredili v muzej. 

Grb občine Kozje

Cerkev sv. Eme, stoji izven starega trškega jedra in je del romarske poti sv. Eme.


Izlet na Kozjansko: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Vir: voden ogled

tic-kozje.si