Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.

Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...

Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta

Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.

Stranski oltar

Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.

Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.

Lepo ohranjena poslikava stropa

Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 

Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt

Mogočni steber v mogočni cerkvi

Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.

Baročna prižnica

Štukatura in poslikava oboka stranske kapele

Vitražno okno s podobo

Stoječi kropilnik

Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani

Detajl dekanijske hiše

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško: 

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl

Vir: kath-kirche-kaernten

Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.

Tržič, od grajskega hriba do tovarne Peko

Po ogledu zanimivih etnoloških zbirk v Tržiškem muzeju, sledi še drugi del sprehoda po starem mestnem jedru Tržiča. Najprej krajši vzpon do dvorca Neuhaus, kjer je živel general Ratetzky, danes pa čaka na boljše čase. Od tu je lep razgled na Tržič in od tu se lepo vidijo strešne odprtine, ki so služile za sušenje kož. Pot nas je vodila po griču navzdol, čez Tržiško Bistrico, do Kurnikove hiše, v bližini pa so tudi Tekčeve jaslice. Izlet v Tržič smo zaključili v industrijski trgovini, tovarne Peko.

Pogled z grajskega griča na tržiško župnijsko cerkev Marijinega Oznanjenja in na most čez Tržiško Bistrico.

Vhod in pot do dvorca Neuhaus

Dvorec Neuhaus je dal zgraditi znameniti Josef Radetzky, ko je leta 1811. zgorel njegov grad, ki je stal na istem mestu. Gradu ni dobil kot poročno darilo, temveč ga je odkupil od svoje tašče.

Vhod v dvorec z dvoriščne strani. Okoli nekdanjega gradu je bila kar precej velika posest, ki je prav tako pripadla Radetzkemu. Na njih je gojil švicarsko govedo in merino ovce, vendar ne preveč uspešno. Loteval se je tudi železarstva, odprl je pilarno, kupil je tudi fužino. Med ljudmi je bil izredno priljubljen, saj je za svoje delavce zgradil stanovanja, mnogim je dal delo, ko je dobil odškodnino za pogoreli grad, jo je namenil ljudem, ki so jim pogorele hiše. Kdo ga ne bi imel rad? Celo znameniti skladatelj, Johan Strauss starejši, ga je imel, drugače mu ne bi posvetil znamenitega Marša, s katerim zaključijo novoletni koncert dunajskih filharmonikov.

Ker je bil dvorec zgrajen po velikem požaru 1811. je moral, po pravilih, imeti železne polknice in vrata.

Josef Radetzky (1766 do 1858), je bil odličen general pa bolj slab gospodarstvenik. Zaradi svojih naložb, je zašel v dolgove in tako je moral , leta 1819, prodati dvorec in vso posest ter se odseliti iz Tržiča.

Glavni vhod v dvorec Neuhaus. Nekaj časa je bil v njem tudi vrtec, zdaj pa žalostno propada in čaka na usmiljenje investitorjev.

Gospodarsko poslopje pod dvorcem

Ostanek nečesa, na grajskem griču

Župnijska cerkev Marijinega Oznanjenja in železni most čez Tržiško Bistrico

Vojteh Kurnik, se je rodil v obrtniški družini, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Bil je pesnik in zbiratelj pregovorov. Njegov doprsni kip stoji v vogalni niši Kurnikove hiše, ki je danes muzej.

Glavni vhod v Kurnikovo hišo, ki so jo obnovili in jo leta 1972. odprli za ogled.

Kurnikova hiša je dobila ime po zadnjih lastnikih, družini Kurnik, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Hiša je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, spodnji del je zidan, nadstropje leseno s čudovitim gankom, dvokapna streha pa je krita s skodlami

Kurnikova hiša, stran ki gleda na Tržiško Bistrico in lepo viden gank, ki se razprostira po dveh straneh hiše.

Tržič, ob Tržiški Bistrici

Znamenje ob Tržiški Bistrici

Tržiška Bistrica

Še pogled na grajski grič in krog, po starem mestnem jedru, je zaključen

Znamenita tovarna Peko, se nahaja pred vhodom v Tržič in spada še pod Bistrico pri Tržiču. Zgradbo so zgradili leta 1911, leta 1925. pa so jo povišali še za eno nadstropje.

Detajl tovarne Peko v Tržiču

Povezano: Tržič, staro mestno jedro

Tržiški muzej

Vir: Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014.

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem, se je do sredine 20. stoletja imenovalo Guštanj, ki se prvič omenja že leta 1248. Staro mestno jedro in Železarski muzej ter železarna, se držijo skupaj, tako da si lahko oboje ogledamo in uživamo ob odkrivanju znamenitosti mesta in občudovanju železarske tehnične dediščine.
Mesto Ravne na Koroškem je prepredeno s številnimi skulpturami, narejenimi iz jekla in železa. Ustvarjali so jih umetniki, od leta 1964 do 1989, na kar sedmih mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Brez železarne, njenih delavcev, ki so umetnikom pripravljali material za skulpture in seveda brez vodstva železarne, ki je denar namenjalo tudi za kulturo, te mogočne skulpture danes ne bi krasile mesta.

Forma viva na Ravnah - železna skulptura na krožišču, postavljena 1981

Dvonadstropna hiša, ki je danes Mestna hiša, je bila zgrajena leta 1910. Pred Mestno hišo je zanimiv vodnjak, v krog postavljeni trije veliki kamni. Postavljen je bil leta 2004. načrt, arhitektka Sonja Godec. 

Forma viva - železna skulptura stoji v bližini Mestne hiše, 1964

Obnovljene, barvite hiše, na Prežihovi ulici

Forma viva - skulptura japonskega umetnika, stoji pri trgovini Tuš, v starem mestnem jedru, 1975

Tabla ob umetniški postavitvi: "Železarjem - Štauharija" 2013. akademski slikar Štefan Marflak

Župnijska cerkev sv. Egidija in novo župnišče

Staro, simpatično in skromno župnišče, zgrajeno okoli leta 1700.

Pogled s cerkvenega griča na reko Mežo in železarski dimnik

Čudovita,stranska vrata v cerkev sv. Egidija, v gotskem slogu

Razpelo, pokrito s strešico in vitražno okno. Cerkev sv. Egidija se omenja že v prvi polovici 13. stoletja.

Dvorec Javornik, v osnovi renesančno baročna palača iz 17. stoletja. Pročelje obrnjeno proti mestu, krasi triosni rizalit, ki so ga dodali leta 1910. ob prezidavi dvorca. Kot lahko preberemo na spletni strani TIC Ravne, je železarna, v 60-ih letih 20. stoletja, začela z obnovo dvorca, vendar je bila ta ustavljena. Še vedno čaka na obnovo

Staro mestno jedro in Stara ulica, ki nas iz trga pripelje do župnijske cerkve sv. Egidija

Historična hiša, na Stari ulici, je v prvem nadstropju okrašena s pilastri. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena, baročna hiša, s konca 18. stoletja, v starem mestnem jedru.

Simpatična, pritlična hiša s kamnitim stopniščem 

Zanimiv okras nad polkrožnim portalom, v podhodu hiše na Trgu Svobode.

Forma viva - Jeklena skulptura je delo kanadskega avtorja iz leta 1964.

Cerkev sv. Antona Puščavnika, stoji ob stari železarni. Prvič se omenja leta 1445. konec 20. stoletja so jo obnovili.

Gotsko zašiljena okna in razpelo

Stranski vhod, v gotskem stilu. Cerkev sv. Antona Puščavnika

Srednjeveška kljuka. Detajl glavnega vhoda v cerkev sv. Antona Puščavnika na Ravnah

Zvonik in vhodna veža z nagrobnimi spomeniki

Forma viva in železarna - Hiša iz jekla, stvaritev italijanskega umetnika, 2008


Foto zgodbe Mežiške doline: 

Črna na Koroškem

Etnološka in rudarska zbirka v Črni

Vir: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, 1998, več avtorjev
kleindenkmaeler.at
TIC Ravne na Koroškem, Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Občine Ravne na Koroškem, 2008