Piran, znamenitosti in zanimivosti 5

Baročna cerkev Marije Tolažnice je ena izmed manjših piranskih cerkva. Pročelje z glavnim vhodom, posnema župnijsko cerkev sv. Jurija in je obrnjeno na Ulico IX. korpusa. Cerkev, kot jo vidimo danes, so postavili v 17. stoletju. Na tem prostoru je prej stala srednjeveška cerkev sv. Mihaela. Njegov leseni kip krasi glavni oltar današnje cerkve, poleg bizantinske podobe Matere z Detetom, iz 13. stoletja. Originalna podoba je varno shranjena drugje.
V cerkvi je občasno maša, tako da si lahko pred ali po maši ogledamo zanimivo in bogato notranjost. Umetniške slike beneških mojstrov, baročni okvir, mali baročni kropilnik, krstni kamen, glavni oltar, štukature, z orehovim lesom in intarzijami opaženi daljši steni, kjer so dodali tudi klopi in dve zanimivi spovednici. Majhna cerkev a veliko znamenitosti in zanimivosti. Vredna ogleda.
Vikend od 9. do 11. septembra 2016. bo v Piranu še posebej pester in živahen. Začenja se 70. Pomorski krst, ki bo letos trajal kar tri dni. Neptun je že prevzel oblast v Piranu, sedaj bomo pa videlo kako in kaj bo :)

Čudovit, lesen, rezljan baročni okvir, na steni, nad glavnim vhodom v cerkev. V njem je slika, Marija z otrokom. Delo beneškega slikarja iz 17. stoletja.

Glavni oltar cerkve Marije Tolažnice in sestra dominikanka, ki skrbi tudi za urejenost notranjosti cerkvice. Oltar je izdelan iz marmorja. Nad tabernakljem sta dva angela, ki držita repliko podobe Matere z Otrokom, nad njo pa je leseni kip sv. Mihaela. Originalna bizantinska podoba Matere z Otrokom je iz 13. stoletja in je varno spravljena.

Tabernakelj in kelih na glavnem oltarju

Obe daljši steni v cerkvi sta oblečeni v orehov les z intarzijami, iz 18. stoletja. Tu so tudi lesene klopi in dve zanimivi spovednici. 

Križno obokan strop prezbiterija je okrašen s štukaturo, v obliki školjk in listov, na sredino pa je postavljena golobica

Krstni kamen

Podhod, ki nas pripelje na Židovski trg, skriva kamnito skulpturo japonskega kiparja. Izdelana je bila v okviru Forma vive.

Prehod med dvema atrijema, na Židovskem trgu. Ta je sestavljen iz treh atrijev

Hiša s polkrožnim vogalom, na Židovskem trgu

Gusarji v Piranu. Palačo Barbojo Trevisini, ob piranskem mandraču, so že zasedli :)

Naravni obok, iz vinske trte, krasi piransko ulico.

Gusarke in gusarji so preplavili Piran. Začenja se 70. Pomorski krst

Vir: Župnija-Piran

Piranske foto zgodbe

Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči v Škofji Loki

Preden smo se podali na sprehod po srednjeveški Škofji Loki, smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jakoba, na Cankarjevem trgu. Malo umaknjena od glavnega mestnega vrveža, stoji cerkev, s čudovitim rebrasto obokanim stropom, ki ga krasijo kamniti sklepniki in poslikana polja. Cerkev je dvoranska, saj je sestavljena iz treh, podolžnih ladij, ki imajo enako visok strop. Novo cerkev, današnja ladja, so zgradili leta 1471, prezbiterij pa precej kasneje, na začetku 16. stoletja.
Posebnost cerkve sv. Jakoba, so luči, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Začeli so jih izdelovati v ljubljanski pasarski delavnici, leta 1954. Prve luči so obesili v prezbiterij, tiste v cerkveni ladji pa nekoliko kasneje, a po arhitektovi smrti. Res so nekaj posebnega in prav vsaka luč je drugačna. Cerkev vredna ogleda.

Oboke krasijo kamniti sklepniki z različni motivi. Na velikih sklepnikih, v središču osmerokotnikov pa so svetnice in svetniki, grbi plemiških družin, zavetniki ... Strop cerkve krasijo tudi številne in po obliki različne luči, arhitekta Jožeta Plečnika.

Osmerokotni zvezdasti obok se pojavi v sredini 15. stoletja pa vse do 17. stoletja. Sklepniki, rebra in reliefi, so narejeni iz kamna.

Cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki, je dvoranska cerkev, kar pomeni, da so vse podolžne ladje, grajene z enako visokim stropom. Ladijski del cerkve so zgradili okoli leta 1471, prezbiterij pa šele v začetku 16. stoletja

Stranski oltar sv. Katarine

Kamniti sklepnik na levi, predstavlja grb freisinškega škofa. Spoznamo ga po motivu črnca. Predvidevam, da je na desni strani, sv. Peter, glede na to, da drži v roki ključ in knjigo. 

Kor z orglami in čudoviti. zvezdasto obokani strop, ki na kamnitih sklepnikih pripoveduje zgodbe iz loške zgodovine.

Križno obokan strop ima tudi številne barvite sklepnike, na katerem so upodobljene svetnice in svetniki, zavetniki, simboli cehov, škofovski pa tudi družinski grbi. Na tem je sv. Katarina in ena izmed mnogih Plečnikovih luči, s katerimi je arhitekt opremil župnijsko cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki.

Razpelo v krogu, ki stoji ob stranskem oltarju, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Enako tudi čudovite luči, ki visijo v prezbiteriju

Tabernakeljski glavni oltar, v prezbiteriju, z osrednjim kipom sv. Jakoba, ki je zavetnik župnije.

Čudovit, neogotski tabernakelj, je bil prestavljen iz prezbiterija. Danes stoji na stranskem oltarju, ki je posvečen Kristusu na Oljski gori.

Božji grob

Krstilnica in Božji grob, iz podpeškega in hotaveljskega marmorja. Načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, vse skupaj pa so postavili, po Plečnikovi smrti, leta 1961. 

Slikar in restavrator, Matej Sternen, je leta 1931, odkril in restavriral nekaj poslikanih obočnih polj. Pri tem je odkril letnico 1471. Originalno ohranjenih, poslikanih polj je malo in so obrobljena z rdečim suličastim ornamentom. Ostala polja so poslikali po letu 1931.

Luči, za katere je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, so začeli izdelovati v ljubljanski delavnici, leta 1954. Prve so postavili v prezbiteriju. Tiste, v cerkveni ladji pa so postavili po arhitektovi smrti.

Plečnikova, stenska luč

Spovednica

Stenska, Plečnikova luč, v cerkvi sv. Jakoba, v Škofji Loki

Gotsko okno z vitražem in Plečnikova stropna luč

Župnijska cerkev sv. Jakoba, stoji na Cankarjevem trgu, v Škofji Loki.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Vir: vodenje umetnostne zgodovinarke
France Štukl, Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, Loški razgledi 11, dlib.si

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Stara slovenska vas Suha pri Škofji Loki, na Gorenjskem, poseduje tak biser, da po moje, tja hodijo na romanje, vsi umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke pa še vsi laični ljubitelji umetnosti in vsega lepega.
Ta biser je cerkvica sv. Janeza Krstnika oziroma, bolje rečeno, njen dvoranski prezbiterij z zelo dobro ohranjenimi srednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Križno obokan strop, stene in slavolok, vse je poslikano do zadnjega milimetra. Stene pripovedujejo svetopisemske zgodbe o Mariji in Jezusu, apostolih, svetnikih, angelih ... kot odličen srednjeveški strip. V drugi polovici 17. stoletja, so gotske oltarje zamenjali baročni, po tedanji modi pač. Glavni zlati oltar, s podobo Janeza Krstnika in Jezusa pri krstu in dva pozlačena stranska oltarja. Eden je posvečen sv. Petru in Pavlu, drugi pa Mariji. Cerkev ima eno ladjo, ki pa je v primerjavi s prezbiterijem, kot dan in noč. V njej so klopi, enostaven kor z orglami, stene pa so prazne. Tako se zdi, kot da stopamo skozi noč in ko stopimo skozi slavolok, nas oblije svetloba v vseh božjih barvah :)

Dvoranski prezbiterij, gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki, je poslikan do zadnjega milimetra.

Glavni baročni zlati oltar in tabernakelj. Osrednji prostor zavzemata sv. Janez Krstnik in Jezus pri krstu. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Tudi oba stranska oltarja sta pozlačena in zgodnjebaročna. Stojita ob slavoloku. Na levi strani je oltar Marijinega oznanjenja iz leta 1643 ...

... na desni strani pa je baročni oltar sv. Petra in Pavla, iz leta 1652.

Cerkvene klopi v enoladijski cerkvi

Srednjeveške freske v prezbiteriju so zelo dobro ohranjene. 

Freske na stenah prezbiterija, prikazujejo apostole, po trije skupaj, šest na vsaki strani glavnega oltarja.

Poslikava spodnjega dela v prezbiteriju

Cerkvena gotska okna, krasi čudovit vitraž. 

Poslikave na križno obokanem stropu prezbiterija. V središču je sklepnik s Kristusovo podobo

Na severni strani so ohranjene freske vseh šestih apostolov: Peter in Pavel, Jakob, na zgornji sliki: Simon, Janez, Jernej. Freske so nastale med leti, približno od 1440 do 1450. Apostoli na južni steni, so imeli manj sreče. Zaradi vgradnje novega okno, so trije popolnoma izginili, zaradi vrat, ki vodijo v zvonik pa so trije ohranjeni samo do polovice. 

Sv. Mihael z mečem in tehtnico, angeli, sonce ... Kar se poslikave tiče, je eden lepših gotskih prezbiterijev na Gorenjskem

Freska, nad glavnim vhodom, pripoveduje legendo o smrti Janeza Krstnika, iz prve polovice 16. stoletja. Je delo slikarja Jerneja iz Loke

Zvonik so zgradili leta 1737.

Zunanji slavolok s fresko in lopa pred glavnim vhodom v cerkev


Podobno: Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ...

Vir: predavanje umetnostne zgodovinarke

zupnija-suha.net

Šmartno v Goriških Brdih

V osrčju Goriških Brd, na majhni vzpetini, obdana s srednjeveškim obzidjem, stoji idilična vasica, Šmartno. O njej je pesnik Alojz Gradnik zapisal: "Že stara, s slavo venčana trdnjava, stoji kot orlovo gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt." Pesnik je v enem stavku povedal vse.
Ob vznožju "orlovega gnezda", se razprostirajo vinogradi, do koder seže oko. Poleg njih pa češnje, slive, oljke, fige pa še kaj bi se našlo. Prava idila v tej oazi miru in naravne lepote.

Vasica Šmartno, v Goriških Brdih, je danes urejena in tudi z evropskimi sredstvi, obnovljena vas.

Hiša kulture Šmartno, je narejena iz treh hiš. V njej prirejajo različne kulturne prireditve, od likovnih in fotografskih razstav, do različnih koncertov, delavnic in predavanj.

Obzidje, vasice Šmartno v Goriških Brdih, se prvič omenja leta 1512. Obzidje je imelo šest obrambnih stolpov in ne Turki, ne Benečani mu niso mogli do živega.

Briška hiša, etnološka zbirka pa tudi prodajalna izdelkov iz keramike

Briška hiša, v Šmartnem. Etnološka zbirka in prodaja izdelkov iz keramike

Šmartno v Goriških Brdih. Poleg vzdolžnih poti, ob katerih so strnjeno nanizane hiše, so v Šmartnem tudi slikovite prečne poti z obokanimi prehodi

Kljub strnjenim hišam, v z obzidjem obdani vasici, je nekaj prostora tudi za rožice.

Domnevajo, da je vas Šmartno, obstajala že v 11. stoletju. Nekoč vojaški tabor, danes vasica, po kateri se z veseljem sprehodiš in doživiš košček Brd

Šmartenske hiše imajo zunanja stopnišča, ganke, okrašene strešne napušče, umetelno in domiselno oblikovane dimnike

Baročno cerkev sv. Martina, je med leti 1958. do 1960. poslikal in preuredil, slikar Tone Kralj. V prezbiteriju je tabernakeljski glavni oltar in šest kipov svetnikov.

Prižnica iz marmorja

Križev pot, v cerkvi sv. Martina, je naslikal slikar Tone Kralj. Stalna zbirka njegovih del je na ogled v nekdanjem cistercijanskem samostanu, v Kostanjevici na Krki.

Baročna cerkev sv. Martina v Šmartnem, je največja cerkev v Brdih. Zvonik so uporabljali tudi kot obrambni stolp, ki izvira iz 14. stoletja. 

Majhna okna so značilna za kraško hišo. Ko se razpiha kraška burja, potegne tudi čez Brda 

Današnje šmartenske hiše so nastajale v 18. in 19. stoletju, ko so stare hiše nadzidali ali dozidali, stare srednjeveške hiške.

Šmartenska hiša z lesenim gankom, se imenuje Hiša Marica. Ime je dobila po dobri noni. Danes je v njej hostel. Šmartenska ulica se imenuje, gasa.

Eden od dveh trgov  v vasici Šmartno, v Goriških Brdih. Zadaj, za oljko, je spahnjenca, to je prizidek k hiši, kjer je črna kuhinja, oziroma odprto ognjišče, kjer se je, ob prostem času, zbirala družina.

Obrambni stolp, srednjeveškega obzidja

Vhod v utrjeno vasico Šmartno

Zanimiva pipa, na vaškem vodnjaku, na majhnem trgu, pred srednjeveškim obzidjem

Šmartno leži v središču Goriških Brd. Na majhni vzpetini, obdano s srednjeveškim obzidjem in stolpi. Danes je obdano s številnimi vinogradi in sadnim drevjem kot so briške češnje pa marelice, slive in fige. Pravi raj :) 

Obzidje v Šmartnem se prvič omenja leta 1512, kot tabor. Obzidje se je postopno širilo in dobilo sedem obrambnih stolpov.

Glavna asociacija, ko nekdo omeni Goriška Brda. Pri meni prav gotovo, češnje. Velike, temno rdeče, hrustljave, ocena odlično :)


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Goriška Brda, Kojsko

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: Zloženka: Šmartno, kulturni spomenik - izdal: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, Brda

brda.si