Prikaz objav z oznako hostel. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako hostel. Pokaži vse objave

sobota, 09. december 2017

Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Slovenija, Gorenjska
Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802
Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka
Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 
Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.
Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča
Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most
Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino
Gotska cerkev sv. Petra
Župnišče s freskami
Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)
Linhartov trg v Radovljici
Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine
Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina
Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 
Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.
Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822
Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)
Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 
Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata
Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.
Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 
Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske
Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 
Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici
Okenski okvir iz tufa in kovana mreža
Vhodni portal Linhartove rojstne hiše
Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu
Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)
Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi


Marilyn Monroe v Radovljici 😎
Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik
Radovljiški mački 💜
Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓
Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica
Srednjeveško obzidje
Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo
Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk



Vir: Register NKD
radolca.si
ks-radovljica.si
wikipedija




petek, 10. junij 2016

Šmartno v Goriških Brdih

V osrčju Goriških Brd, na majhni vzpetini, obdana s srednjeveškim obzidjem, stoji idilična vasica, Šmartno. O njej je pesnik Alojz Gradnik zapisal: "Že stara, s slavo venčana trdnjava, stoji kot orlovo gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt." Pesnik je v enem stavku povedal vse.
Ob vznožju "orlovega gnezda", se razprostirajo vinogradi, do koder seže oko. Poleg njih pa češnje, slive, oljke, fige pa še kaj bi se našlo. Prava idila v tej oazi miru in naravne lepote.

Slovenija, S.Primorska
Vasica Šmartno, v Goriških Brdih, je danes urejena in tudi z evropskimi sredstvi, obnovljena vas.
Slovenija, S.Primorska
Hiša kulture Šmartno, je narejena iz treh hiš. V njej prirejajo različne kulturne prireditve, od likovnih in fotografskih razstav, do različnih koncertov, delavnic in predavanj.
Slovenija, S.Primorska
Obzidje, vasice Šmartno v Goriških Brdih, se prvič omenja leta 1512. Obzidje je imelo šest obrambnih stolpov in ne Turki, ne Benečani mu niso mogli do živega.
Slovenija, S.Primorska
Briška hiša, etnološka zbirka pa tudi prodajalna izdelkov iz keramike
Slovenija, S.Primorska
Briška hiša, v Šmartnem. Etnološka zbirka in prodaja izdelkov iz keramike
Slovenija, S.Primorska
Šmartno v Goriških Brdih. Poleg vzdolžnih poti, ob katerih so strnjeno nanizane hiše, so v Šmartnem tudi slikovite prečne poti z obokanimi prehodi
Slovenija, S.Primorska
Kljub strnjenim hišam, v z obzidjem obdani vasici, je nekaj prostora tudi za rožice.
Slovenija, S.Primorska
Domnevajo, da je vas Šmartno, obstajala že v 11. stoletju. Nekoč vojaški tabor, danes vasica, po kateri se z veseljem sprehodiš in doživiš košček Brd
Slovenija, S.Primorska
Šmartenske hiše imajo zunanja stopnišča, ganke, okrašene strešne napušče, umetelno in domiselno oblikovane dimnike
Baročno cerkev sv. Martina, je med leti 1958. do 1960. poslikal in preuredil, slikar Tone Kralj. V prezbiteriju je tabernakeljski glavni oltar in šest kipov svetnikov.
cerkev sv. Martina
Prižnica iz marmorja
cerkev sv. Martina
Križev pot, v cerkvi sv. Martina, je naslikal slikar Tone Kralj. Stalna zbirka njegovih del je na ogled v nekdanjem cistercijanskem samostanu, v Kostanjevici na Krki.
cerkev sv. Martina
Baročna cerkev sv. Martina v Šmartnem, je največja cerkev v Brdih. Zvonik so uporabljali tudi kot obrambni stolp, ki izvira iz 14. stoletja. 
Slovenija, S.Primorska
Majhna okna so značilna za kraško hišo. Ko se razpiha kraška burja, potegne tudi čez Brda 
Slovenija, S.Primorska
Današnje šmartenske hiše so nastajale v 18. in 19. stoletju, ko so stare hiše nadzidali ali dozidali, stare srednjeveške hiške.
Slovenija, S.Primorska
Šmartenska hiša z lesenim gankom, se imenuje Hiša Marica. Ime je dobila po dobri noni. Danes je v njej hostel. Šmartenska ulica se imenuje, gasa.
Slovenija, S.Primorska
Eden od dveh trgov  v vasici Šmartno, v Goriških Brdih. Zadaj, za oljko, je spahnjenca, to je prizidek k hiši, kjer je črna kuhinja, oziroma odprto ognjišče, kjer se je, ob prostem času, zbirala družina.
Slovenija, S.Primorska
Obrambni stolp, srednjeveškega obzidja
Slovenija, S.Primorska
Vhod v utrjeno vasico Šmartno
Slovenija, S.Primorska
Zanimiva pipa, na vaškem vodnjaku, na majhnem trgu, pred srednjeveškim obzidjem
Slovenija, S.Primorska
Šmartno leži v središču Goriških Brd. Na majhni vzpetini, obdano s srednjeveškim obzidjem in stolpi. Danes je obdano s številnimi vinogradi in sadnim drevjem kot so briške češnje pa marelice, slive in fige. Pravi raj :) 
Slovenija, S.Primorska
Obzidje v Šmartnem se prvič omenja leta 1512, kot tabor. Obzidje se je postopno širilo in dobilo sedem obrambnih stolpov.
Slovenija, S.Primorska
Glavna asociacija, ko nekdo omeni Goriška Brda. Pri meni prav gotovo, češnje. Velike, temno rdeče, hrustljave, ocena odlično :)


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Goriška Brda, Kojsko


Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo



Vir: Zloženka: Šmartno, kulturni spomenik - izdal: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, Brda

brda.si