Zdenska vas in Štefan Šubic

Naša prva postaja na enodnevnem izletu po Dolenjski, je bila Zdenska vas. Je edina s tem imenom v Sloveniji. Leži v slikoviti Dobrepoljski dolini in spada pod občino Videm-Dobrepolje. Naš umetniško zgodovinski cilj je bila, nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, ki stoji na vzpetini nad vasjo in se imenuje Zdenska Reber. Ob cerkvi je Lipov gaj, ki ga tvori 76 dreves. Vse do konca druge svetovne vojne so ob cerkvi, štirikrat na leto, priredili živinski sejem.

Današnja cerkev sv. Antona Padovanskega je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Ko smo prenehali z občudovanjem nemškega ovčarja, ki ni cerkvena last, temveč sosedova, smo se odpravili še na občudovanje naše sakralne dediščine. Ni nam bilo žal. Baročno dvoransko cerkev je poslikal rezbar in freskant Štefan Šubic (1820-1884) iz Poljanske doline. Prezbiterij in ladjo krasijo freske z zgodbami iz življenja cerkvenega zavetnika sv. Antona Padovanskega. Kot v barviti slikanici so nanizane legende o njem in čudeži, ki jih je storil. Freske so iz leta 1860. Leta 1962, ko je bila cerkev delno obnovljena, je slikar in restavrator Izidor Mole (1927-1998. Brezovica) restavriral vse Šubiceve freske v cerkvi.

Med drugo svetovno vojno je bila cerkev delno poškodovana. Uničen je bil glavni baročni oltar, čudežno pa je preživel kip sv. Antona, ki tudi dane stoji v prezbiteriju. Namesto oltarja je slikar Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) poslikal oltarno steno z veliko fresko razdeljeno na več pravokotnikov v katerih so svetniki in zavetniki ter krščanske družine, na vrhu pa je podoba Jezusa. Freska glavnega oltarja je nastala leta 1993.

Vojno sta preživela tudi oba čudovita baročna stranska oltarja z oltarnima slikama in manjšima slikama v atiki. Vse slike so delo slikarja Antona Postla iz leta 1770.
Sicer pa, slike povedo več kot tisoč besed.

Nemški ovčar, srečanje v Zdenski vasi 💜

Štefan Šubic, freska na stropu prezbiterija prikazuje poveličanje oziroma apoteozo sv. Antona Padovanskega

Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) je leta 1993. poslikal oltarno steno v prezbiteriju. Freska prikazuje tradicionalno krščansko motiviko z Jezusom, zavetniki, svetniki in navadnimi kristjani. Stari glavni oltar je bil uničen, ko je bila cerkev med drugo svetovno vojno bombardirana. Ostal je le kip sv. Antona Padovanskega.

Kip sv. Antona Padovanskega je čudežno preživel uničenje glavnega oltarja med drugo svetovno vojno in danes krasi oltarno steno, s fresko slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Detajl Čemažarjeve oltarne freske s svetnicami

Detajl Čemažarjeve freske prikazuje krščansko družino

Leta 1962. je bila cerkev sv. Antona Padovanskega delno obnovljena. Freske Štefana Šubica je obnovil slovenski slikar in restavrator Izidor Mole (1927. Log pri Brezovici - 1998. Brezovica)

Med leti 1980-2000. so dokončali obnovo cerkve sv Antona Padovanskega 

Cerkev sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi, na Dolenjskem ima poleg glavnega oltarja tudi dva stranska oltarja. Ta dva sta baročna in so ju rešili iz goreče cerkve. Oltarni sliki sta delo baročnega slikarja Antona Postla. Nastali sta okoli leta 1770.

Slavoločni obok

Štefan Šubic, Smledniška legenda, ki pravi: Sin umrlega smledniškega graščaka je zahteval od kmeta, da plača dajatev, ki jo je ta že plačal njegovemu očetu. Ker kmet nikakor ni hotel plačati nekaj kar je že plačal, je zadeva prišla na sodišče. Kmet je za pomoč prosil sv. Antona. Takrat pa v sodno dvorano vstopi hudič z umrlim graščakom, ki je moral potrditi, da je kmet dajatev že plačal. In tako je sv. Anton zadevo rešil tako kot je prav. Motiv je velikokrat uporabljen tudi na panjskih končnicah.

Štefan Šubic, legende in čudeži sv. Antona Padovanskega. Na eni od fresk sv. Anton čudežno ozdravi na smrt bolnega.

Štefan Šubic in freska Pridiga ribam. Legenda pravi, da je Anton Padovanski nekoč pridigal množici ljudi a ga ni nihče poslušal. Nenadoma pa so iz morja pomolile svoje glave ribe in ga poslušale. Zaradi tega dogodka so se spreobrnili vsi prebivalci italijanskega mesta Rimini.

Atika stranskega baročnega oltarja s podobo sv. Notburge. Največkrat je upodobljena s srpom v roki in kruhom v predpasniku, ki ga je delila revežem. Avtor slike je baročni slikar Anton Postl.

Stranski baročni oltar posvečen sv. Matiji. Njegova podoba na oltarni sliki je delo Antona Postla iz leta 1770. 

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. V atiki je podoba sv. Izidorja. Obe sliki sta delo Antona Postla.

Baldahin prižnice s svetnikom

Lesena prižnica

Kor z orglami

Baročni vodnjak

Nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, baročna dvoranska cerkev iz druge polovice 17. stoletja

Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske 

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: voden ogled
Register NKD
svetniki.org
Brošura: Občina Dobrepolje, Sakralna dediščina, besedilo Igor Ahačevčič, 2009
Pripovedi, miti in legende ... iz krajev Osrednjeslovenske regije, Dušica Kunaver, Turizem Ljubljana, 2013

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.

Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.

Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.

Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija

Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.

Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna

Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi

Originalna Prešernova delovna miza.

Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎

Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 

Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno

Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju

Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)

Prešernov predalnik. 

V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik

Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 

Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎

Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎

Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.

Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.

V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 

Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 

Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.

V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.

V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.

Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec

Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.

Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja

Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓

Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 

Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju

Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 

Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.

Vhodni portal Bežkove vile

Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.

Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?

Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju

Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika

Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj

Grb Mestne občine Kranj

Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)

Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju

Stranski vhod v Prešernovo gledališče

V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.

Vhodni portal Layerjeve hiše

Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj

Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel

"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskovanj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,