Prikaz objav z oznako Simon Jenko. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Simon Jenko. Pokaži vse objave

nedelja, 11. februar 2018

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Slovenija, Gorenjska
Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.
Slovenija, Gorenjska
Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.
Slovenija, Gorenjska
Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.
Slovenija, Gorenjska
Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija
Slovenija, Gorenjska
Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.
Slovenija, Gorenjska
Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna
Slovenija, Gorenjska
Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi
Slovenija, Gorenjska
Originalna Prešernova delovna miza.
Slovenija, Gorenjska
Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎
Slovenija, Gorenjska
Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 
Slovenija, Gorenjska
Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno
Slovenija, Gorenjska
Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Prešernov predalnik. 
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik
Slovenija, Gorenjska
Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 
Slovenija, Gorenjska
Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎
Slovenija, Gorenjska
Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎
Slovenija, Gorenjska
Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.
Slovenija, Gorenjska
Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 
Slovenija, Gorenjska
Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 
Slovenija, Gorenjska
Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.
Slovenija, Gorenjska
Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec
Slovenija, Gorenjska
Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.
Slovenija, Gorenjska
Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja
pasma
Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓
Slovenija, Gorenjska
Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 
Slovenija, Gorenjska
Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 
Slovenija, Gorenjska
Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal Bežkove vile
Slovenija, Gorenjska
Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.
Slovenija, Gorenjska
Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?
Slovenija, Gorenjska
Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika
Slovenija, Gorenjska
Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj
Slovenija, Gorenjska
Grb Mestne občine Kranj
Slovenija, Gorenjska
Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Stranski vhod v Prešernovo gledališče
Slovenija, Gorenjska
V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal Layerjeve hiše
Slovenija, Gorenjska
Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj
Slovenija, Gorenjska
Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel
Slovenija, Gorenjska
"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskova
nj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,