Prikaz objav z oznako Ivan Vavpotič. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ivan Vavpotič. Pokaži vse objave

torek, 25. januar 2022

Kamnik in arhitekt Jože Plečnik

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je večkrat obiskal Kamnik in tudi v njem pustil svoj pečat. Tja se je najraje odpravil z vlakom. V letu 2022, ko bi mojster dopolnil 150 let in, ki ga je Slovenija posvetila Plečniku in v Piranu rojenem glasbenem mojstru Tartiniju, smo se tudi mi z vlakom zapeljali v Kamnik na ogled Plečnikovega dela

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Ob Plečniku je sodeloval njegov študent Vinko Glanz. Iz kamna in opeke zgrajena stavba ima arkadno lopo, čelna loka pa posnemata bližnji tunel. Nad tunelom je kamniško pokopališče Žale, kjer najdemo Plečnikov nagrobni spomenik, za družino Gabrovec, v obliki železne špirale z listi in večno lučko na vrhu.

V župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, je Plečnik izdelal načrt za podstavek kopije slike Brezjanske Marije. Zelo všeč mu je bil umetelno izdelan okvir zanjo, ki je delo kamniškega rezbarja Maksa Berganta. Ob tem naj bi Plečnik navdušeno rekel: "Tu bom pa še jaz svoj piskrček pristavil!" In tako je nastal čudoviti leseni podstavek z angelsko glavo, ki jo obkrožajo listi in grozdi.

Za Glavni trg v Kamniku je imel Plečnik velike načrte. Kar nekaj jih je tudi izdelal, a zelo malo je bilo uresničenega. Spremenil je fasado na hiši Maistrova 2 in njeno pročelje obrnil na Glavni trg. Vodnjak, ki stoji na trgu je želel postaviti pod odprte arkade. 

Večje delo, ki je tudi zadnje dokončano, ki ga je Plečnik še videl, je kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Dokončana je bila leta 1954. in res je vredna ogleda. Od kljuke na vratih, do obloženih sten, luči, poslikave z rastlinskimi motivi pa do oltarja s tabernakljem. Prav vsak detajl je po "Plečnikovsko" dodelan in izdelan. 

V organizaciji TIC Kamnik in tamkajšnjega turističnega društva smo videli nekaj Plečnika, ki ga ne vidiš prav pogosto. Družina Stele, znani kamniški svečarji, s svečarstvom se ukvarja že deseta generacija, začeli pa so že davnega leta 1701, nam je prijazno pokazala Plečnikovo pohištvo, ki krasi njihovo dnevno sobo: miza, stoli, lestenec in stojalo za svečo pa tudi originalne predloge za okrasitev sveč. Družina po njih še vedno krasi sveče in jih v svoji trgovini tudi prodaja pod blagovno znamko Plečnikova sveča. Prvo svečo pod mentorstvom arhitekta Plečnika so v svečarstvu Stele izdelali leta 1951. Namenjena je bila pisatelju Franu S. Finžgarju za njegov 80-ti rojstni dan. Ob enem so nam pokazali tudi več sto let staro hišo v kateri še vedno bivajo. V njej je tudi manjši muzej, delavnica iz začetka 18. stoletja s prikazom izdelovanja sveč. Hvala za to zanimivo predstavitev.

Na koncu smo si ogledali še most čez Nevljico, ki je bil dokončan leta 1955. Zamisel je bila Plečnikova, načrte pa je izdelal njegov študent in asistent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami, ki so vidni že na daleč.

Enkraten izlet z vlakom, in to tistim "ta-novim", v Kamnik na ogled Plečnikovih del in del njegovih nekdanjih študentov, ki so mu dokaj zvesto sledili. V foto zgodbi je tudi nekaj fotografij, ki nimajo veze z arhitektom, sem pa prepričana, da so bili tudi njemu všeč arhitekturni motivi iz Kamnika, saj se je v to mesto zelo rad vračal.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Pri načrtovanju je s Plečnikom sodeloval njegov študent, arhitekt Vinko Glanz.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Arkadna lopa železniške postaje Kamnik - mesto

Slovenija, Osrednja Slovenija
Pokopališče Žale v Kamniku, baročna cerkev Marijine in Jožefove zaroke in mogočna, zaščitena lipa.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Po Plečnikovih načrtih izdelan spomenik na kamniških Žalah. Kovinska spirala z listi in večno lučko na vrhu. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Kalvarija na kamniških Žalah

Slovenija, Osrednja Slovenija
Pogled na frančiškanski samostan in baročno cerkev sv. Jakoba. Ob njej je Plečnikova kapela Božjega groba. V daljavi je uršulinski samostan v Mekinjah.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja je lahko tudi stanovanjska hiša 😎

Slovenija, Osrednja Slovenija
Baročna župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s prostostoječim zvonikom, na Šutni. Sedanja cerkev je iz leta 1734. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Jaslice ob župnijski cerkvi v Kamniku

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikov podstavek za okvir kopije slike Brezjanske Marije, ki ga je zelo navdušil.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s čudovitimi baročnimi oltarji in poslikavami velikih mojstrov baročnega slikarstva kot sta Franc Jelovšek in Valentin Metzinger

Slovenija, Osrednja Slovenija
Obok prezbiterija v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, je v zanj prepoznavnih zemeljskih tonih poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Glavni baročni oltar z Marijinim kipom 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Delček velikih jaslic v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku

Slovenija, Osrednja Slovenija
Med najstarejše orgle na Slovenskem štejejo tudi kamniške orgle iz leta 1680.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Umetelno kovana vrata nosijo letnico 1909. Nekoč je bila za njimi krstilnica, ki jo je opremil arhitekt Jože Plečnik. Ampak poudarek je na žalost, na nekoč.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Strnjen niz nadstropnih hiš na kamniški Šutni

Slovenija, Osrednja Slovenija
Rojstna hiša slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča (21. februar 1877. Kamnik - 11. januar 1943. Ljubljana)

Slovenija, Osrednja Slovenija
Stari grad nad Kamnikom z nedokončano razgledno ploščadjo in Mali grad

Slovenija, Osrednja Slovenija
Kamnik, Glavni trg 4. Poznogotski glavni portal meščanske hiše, ki ima srednjeveško zasnovo iz preloma iz 15. v 16. stoletje. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Za Glavni trg v Kamniku je imel arhitekt Jože Plečnik velike načrte. Ostalo je zgolj pri preoblikovanju fasade na hiši Maistrova 2, dograditev arkadne lope in vodnjak.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Prepoznavna fasada arhitekta Jožeta Plečnika, na Maistrovi ulici 2

Slovenija, Osrednja Slovenija
Detajl Plečnikove fasade s kovanim okrasjem

Slovenija, Osrednja Slovenija
Dvostranski Plečnikov vodnjak na Glavnem trgu. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikovo preoblikovanje fasade in pročelja hiše na Maistrovi 2 in Glavnem trgu, leta 1954. Hiša je okrašena v sgraffito tehniki. Dela je nadzoroval arhitekt Anton Bitenc

Slovenija, Osrednja Slovenija
Cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan v Kamniku. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1423. Današnja cerkev je v baročnem slogu. Leta 1493. so h cerkvi dozidali frančiškanski samostan.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikov golob miru na kljuki. Vhod v kapelo Božjega groba

Slovenija, Osrednja Slovenija
Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu je zadnje dokončano delo arhitekta Jožeta Plečnika. Strop krasi bordura z vinsko trto, ki je Kristusov simbol. Tabernakelj predstavlja skalni grob Kristusa. Na steni so simboli mučenja: žeblji, krona in bič.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikovo razpelo s Križanim v kapeli Božjega groba. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikov kropilnik v kapeli Božjega groba

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikova dnevna soba za prijatelja svečarja Janka Steleta. Po Plečnikovih načrtih je čudovito pohištvo izdelal mizar Franc Koncilja iz bližnjih Mekinj, sredi 20. stoletja.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikovo stojalo za sveče in detajl stola. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Plečnikov lestenec iz orehovine je izdelal mizar Franc Koncilja. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Ohranjene originalne predloge za okrasitev sveč. Po Plečnikovih predlogah v svečarstvu Stele še danes krasijo sveče.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Sveče okrašene po Plečnikovih predlogah in idejah. Okraski za levo svečo so narejeni v lesenih kalupih, ki so jih uporabljali za izdelavo Škofjeloških kruhkov. Plečnik je predlagal, da v kalupe vlijejo vosek in oblikovanega prilepijo na svečo.  

Slovenija, Osrednja Slovenija
Darilno pakiranje Plečnikove sveče na Gornjem trgu 16 v Kamniku. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Hiša svečarjev Stele, na Glavnem trgu 16, sodi med najstarejše v starem mestnem jedru Kamnika.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Še vedno delujoča črna kuhinja iz konca 14. stoletja.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Svečarska delavnica Stele iz 18. stoletja

Slovenija, Osrednja Slovenija
Trgovino sveč na Glavnem trgu 16 krasi dvesto let star leseni strop in čudovita lončena peč.

Slovenija, Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša z vrtom in ograjo je iz sredine 19. stoletja

Slovenija, Osrednja Slovenija
Vzidan kip na pročelju hiše na Tomšičevi ulici

Slovenija, Osrednja Slovenija
Most čez Nevljico v Mekinjah pri Kamniku. Zgradili so ga leta 1955. Po ideji arhitekta Jožeta Plečnika je načrte izdelal njegov študent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami. 

Slovenija, Osrednja Slovenija
Detajl mostu čez Nevljico. Svetilnik z antičnimi vazami na vrhu

Slovenija, Osrednja Slovenija
Detajl mostu čez Nevljico. Železni stebriček na betonski ograji


Vir: 
- voden ogled kapele Božjega groba in hiše svečarstva Stele
- zloženka Lectarjeva hiša
- kamra.si
- Register NKD
- Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 212, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, 2010

nedelja, 11. februar 2018

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Slovenija, Gorenjska
Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.
Slovenija, Gorenjska
Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.
Slovenija, Gorenjska
Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.
Slovenija, Gorenjska
Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija
Slovenija, Gorenjska
Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.
Slovenija, Gorenjska
Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna
Slovenija, Gorenjska
Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi
Slovenija, Gorenjska
Originalna Prešernova delovna miza.
Slovenija, Gorenjska
Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎
Slovenija, Gorenjska
Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 
Slovenija, Gorenjska
Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno
Slovenija, Gorenjska
Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Prešernov predalnik. 
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik
Slovenija, Gorenjska
Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 
Slovenija, Gorenjska
Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎
Slovenija, Gorenjska
Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎
Slovenija, Gorenjska
Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.
Slovenija, Gorenjska
Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 
Slovenija, Gorenjska
Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 
Slovenija, Gorenjska
Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.
Slovenija, Gorenjska
V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.
Slovenija, Gorenjska
Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec
Slovenija, Gorenjska
Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.
Slovenija, Gorenjska
Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja
pasma
Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓
Slovenija, Gorenjska
Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 
Slovenija, Gorenjska
Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 
Slovenija, Gorenjska
Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal Bežkove vile
Slovenija, Gorenjska
Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.
Slovenija, Gorenjska
Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?
Slovenija, Gorenjska
Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika
Slovenija, Gorenjska
Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj
Slovenija, Gorenjska
Grb Mestne občine Kranj
Slovenija, Gorenjska
Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju
Slovenija, Gorenjska
Stranski vhod v Prešernovo gledališče
Slovenija, Gorenjska
V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal Layerjeve hiše
Slovenija, Gorenjska
Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj
Slovenija, Gorenjska
Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel
Slovenija, Gorenjska
"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskova
nj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,