Kamnik in arhitekt Jože Plečnik

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je večkrat obiskal Kamnik in tudi v njem pustil svoj pečat. Tja se je najraje odpravil z vlakom. V letu 2022, ko bi mojster dopolnil 150 let in, ki ga je Slovenija posvetila Plečniku in v Piranu rojenem glasbenem mojstru Tartiniju, smo se tudi mi z vlakom zapeljali v Kamnik na ogled Plečnikovega dela

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Ob Plečniku je sodeloval njegov študent Vinko Glanz. Iz kamna in opeke zgrajena stavba ima arkadno lopo, čelna loka pa posnemata bližnji tunel. Nad tunelom je kamniško pokopališče Žale, kjer najdemo Plečnikov nagrobni spomenik, za družino Gabrovec, v obliki železne špirale z listi in večno lučko na vrhu.

V župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, je Plečnik izdelal načrt za podstavek kopije slike Brezjanske Marije. Zelo všeč mu je bil umetelno izdelan okvir zanjo, ki je delo kamniškega rezbarja Maksa Berganta. Ob tem naj bi Plečnik navdušeno rekel: "Tu bom pa še jaz svoj piskrček pristavil!" In tako je nastal čudoviti leseni podstavek z angelsko glavo, ki jo obkrožajo listi in grozdi.

Za Glavni trg v Kamniku je imel Plečnik velike načrte. Kar nekaj jih je tudi izdelal, a zelo malo je bilo uresničenega. Spremenil je fasado na hiši Maistrova 2 in njeno pročelje obrnil na Glavni trg. Vodnjak, ki stoji na trgu je želel postaviti pod odprte arkade. 

Večje delo, ki je tudi zadnje dokončano, ki ga je Plečnik še videl, je kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Dokončana je bila leta 1954. in res je vredna ogleda. Od kljuke na vratih, do obloženih sten, luči, poslikave z rastlinskimi motivi pa do oltarja s tabernakljem. Prav vsak detajl je po "Plečnikovsko" dodelan in izdelan. 

V organizaciji TIC Kamnik in tamkajšnjega turističnega društva smo videli nekaj Plečnika, ki ga ne vidiš prav pogosto. Družina Stele, znani kamniški svečarji, s svečarstvom se ukvarja že deseta generacija, začeli pa so že davnega leta 1701, nam je prijazno pokazala Plečnikovo pohištvo, ki krasi njihovo dnevno sobo: miza, stoli, lestenec in stojalo za svečo pa tudi originalne predloge za okrasitev sveč. Družina po njih še vedno krasi sveče in jih v svoji trgovini tudi prodaja pod blagovno znamko Plečnikova sveča. Prvo svečo pod mentorstvom arhitekta Plečnika so v svečarstvu Stele izdelali leta 1951. Namenjena je bila pisatelju Franu S. Finžgarju za njegov 80-ti rojstni dan. Ob enem so nam pokazali tudi več sto let staro hišo v kateri še vedno bivajo. V njej je tudi manjši muzej, delavnica iz začetka 18. stoletja s prikazom izdelovanja sveč. Hvala za to zanimivo predstavitev.

Na koncu smo si ogledali še most čez Nevljico, ki je bil dokončan leta 1955. Zamisel je bila Plečnikova, načrte pa je izdelal njegov študent in asistent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami, ki so vidni že na daleč.

Enkraten izlet z vlakom, in to tistim "ta-novim", v Kamnik na ogled Plečnikovih del in del njegovih nekdanjih študentov, ki so mu dokaj zvesto sledili. V foto zgodbi je tudi nekaj fotografij, ki nimajo veze z arhitektom, sem pa prepričana, da so bili tudi njemu všeč arhitekturni motivi iz Kamnika, saj se je v to mesto zelo rad vračal.

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Pri načrtovanju je s Plečnikom sodeloval njegov študent, arhitekt Vinko Glanz.

Arkadna lopa železniške postaje Kamnik - mesto

Pokopališče Žale v Kamniku, baročna cerkev Marijine in Jožefove zaroke in mogočna, zaščitena lipa.

Po Plečnikovih načrtih izdelan spomenik na kamniških Žalah. Kovinska spirala z listi in večno lučko na vrhu. 

Kalvarija na kamniških Žalah

Pogled na frančiškanski samostan in baročno cerkev sv. Jakoba. Ob njej je Plečnikova kapela Božjega groba. V daljavi je uršulinski samostan v Mekinjah.

Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja je lahko tudi stanovanjska hiša 😎

Baročna župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s prostostoječim zvonikom, na Šutni. Sedanja cerkev je iz leta 1734. 

Jaslice ob župnijski cerkvi v Kamniku

Plečnikov podstavek za okvir kopije slike Brezjanske Marije, ki ga je zelo navdušil.

Baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s čudovitimi baročnimi oltarji in poslikavami velikih mojstrov baročnega slikarstva kot sta Franc Jelovšek in Valentin Metzinger

Obok prezbiterija v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, je v zanj prepoznavnih zemeljskih tonih poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.

Glavni baročni oltar z Marijinim kipom 

Delček velikih jaslic v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku

Med najstarejše orgle na Slovenskem štejejo tudi kamniške orgle iz leta 1680.

Umetelno kovana vrata nosijo letnico 1909. Nekoč je bila za njimi krstilnica, ki jo je opremil arhitekt Jože Plečnik. Ampak poudarek je na žalost, na nekoč.

Strnjen niz nadstropnih hiš na kamniški Šutni

Rojstna hiša slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča (21. februar 1877. Kamnik - 11. januar 1943. Ljubljana)

Stari grad nad Kamnikom z nedokončano razgledno ploščadjo in Mali grad

Kamnik, Glavni trg 4. Poznogotski glavni portal meščanske hiše, ki ima srednjeveško zasnovo iz preloma iz 15. v 16. stoletje. 

Za Glavni trg v Kamniku je imel arhitekt Jože Plečnik velike načrte. Ostalo je zgolj pri preoblikovanju fasade na hiši Maistrova 2, dograditev arkadne lope in vodnjak.

Prepoznavna fasada arhitekta Jožeta Plečnika, na Maistrovi ulici 2

Detajl Plečnikove fasade s kovanim okrasjem

Dvostranski Plečnikov vodnjak na Glavnem trgu. 

Plečnikovo preoblikovanje fasade in pročelja hiše na Maistrovi 2 in Glavnem trgu, leta 1954. Hiša je okrašena v sgraffito tehniki. Dela je nadzoroval arhitekt Anton Bitenc

Cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan v Kamniku. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1423. Današnja cerkev je v baročnem slogu. Leta 1493. so h cerkvi dozidali frančiškanski samostan.

Plečnikov golob miru na kljuki. Vhod v kapelo Božjega groba

Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu je zadnje dokončano delo arhitekta Jožeta Plečnika. Strop krasi bordura z vinsko trto, ki je Kristusov simbol. Tabernakelj predstavlja skalni grob Kristusa. Na steni so simboli mučenja: žeblji, krona in bič.

Plečnikovo razpelo s Križanim v kapeli Božjega groba. 

Plečnikov kropilnik v kapeli Božjega groba

Plečnikova dnevna soba za prijatelja svečarja Janka Steleta. Po Plečnikovih načrtih je čudovito pohištvo izdelal mizar Franc Koncilja iz bližnjih Mekinj, sredi 20. stoletja.

Plečnikovo stojalo za sveče in detajl stola. 

Plečnikov lestenec iz orehovine je izdelal mizar Franc Koncilja. 

Ohranjene originalne predloge za okrasitev sveč. Po Plečnikovih predlogah v svečarstvu Stele še danes krasijo sveče.

Sveče okrašene po Plečnikovih predlogah in idejah. Okraski za levo svečo so narejeni v lesenih kalupih, ki so jih uporabljali za izdelavo Škofjeloških kruhkov. Plečnik je predlagal, da v kalupe vlijejo vosek in oblikovanega prilepijo na svečo.  

Darilno pakiranje Plečnikove sveče na Gornjem trgu 16 v Kamniku. 

Hiša svečarjev Stele, na Glavnem trgu 16, sodi med najstarejše v starem mestnem jedru Kamnika.

Še vedno delujoča črna kuhinja iz konca 14. stoletja.

Svečarska delavnica Stele iz 18. stoletja

Trgovino sveč na Glavnem trgu 16 krasi dvesto let star leseni strop in čudovita lončena peč.

Nadstropna hiša z vrtom in ograjo je iz sredine 19. stoletja

Vzidan kip na pročelju hiše na Tomšičevi ulici

Most čez Nevljico v Mekinjah pri Kamniku. Zgradili so ga leta 1955. Po ideji arhitekta Jožeta Plečnika je načrte izdelal njegov študent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami. 

Detajl mostu čez Nevljico. Svetilnik z antičnimi vazami na vrhu

Detajl mostu čez Nevljico. Železni stebriček na betonski ograji

Vir: 

- voden ogled kapele Božjega groba in hiše svečarstva Stele

- zloženka Lectarjeva hiša

- kamra.si

- Register NKD

- Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 212, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, 2010

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.

Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.

Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.

Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija

Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.

Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna

Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi

Originalna Prešernova delovna miza.

Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎

Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 

Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno

Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju

Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)

Prešernov predalnik. 

V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik

Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 

Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎

Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎

Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.

Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.

V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 

Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 

Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.

V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.

V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.

Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec

Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.

Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja

Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓

Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 

Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju

Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 

Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.

Vhodni portal Bežkove vile

Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.

Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?

Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju

Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika

Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj

Grb Mestne občine Kranj

Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)

Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju

Stranski vhod v Prešernovo gledališče

V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.

Vhodni portal Layerjeve hiše

Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj

Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel

"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskovanj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,