Valvasorjev grad Bogenšperk

Renesančni grad Bogenšperk, stoji na dobrih štiristo metrih visokem griču, v bližini Litije. Obdajata ga park in gozd. Prava idila za grajske poroke, ki so tu na prvem mestu. Tudi gostinstvo je dobro zastopano. Celoten grad pa je spremenjen v muzej, v katerem si lahko ogledamo številne etnološke zbirke in se seznanimo z življenjem in delom najpomembnejšega lastnika gradu, polihistorja in avtorja Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Take sreče kot jo je imel grad Tuštanj, grad Bogenšperk ni imel. Popolnoma so ga izropali. Kar niso odnesli zadnji lastniki Windischgratzi, ki so grad zapustili po kapitulaciji Italije, leta 1943, so razgrabili "dobri ljudje" po vojni. Ostala je samo ogromna Valvasorjeva knjižna omara, ki se je zaradi velikosti ni lotil nihče.

Grad Bogenšperk je postavila plemiška družina Wagen, v začetku 16. stoletja. Imenovali so ga Wagensperg. Tekom desetletij je grad dobil slovensko ime, ljudje so ga poimenovali Bogenšperk. To ime je uporabil tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in tako je še danes.

Grad je od nastanka do danes zamenjal precej lastnikov. Za nas najpomembnejši graščak je bil vsekakor polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je bival na gradu od leta 1672. do 1692, ko je zaradi velikih dolgov moral grad prodati in se preseliti v Krško. Na gradu je ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze s katerimi je opremljena tudi Slava vojvodine Kranjske.

Po drugi svetovni vojni je bila na gradu vojaška bolnišnica. Leta 1949. pa so se, v popolnoma opustošen grad, vselili jezuiti iz samostana sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Leta 1972. se je občina Litija lotila temeljite obnove propadajočega gradu. V njem začnejo prirejati poroke, pridruži se tudi gostinska dejavnost in kasneje muzej. Za vodenje in upravljanje grajskih dejavnosti, leta 1998. ustanovili Javni zavod Bogenšperk. Ko so vse lepo uredili pa je grajski kompleks, leta 2001. prevzela na novo ustanovljena občina, Šmartno pri Litiji.

Grad Bogenšperk je odlična izbira za enodnevni izlet. Mi smo se na našem enodnevnem izletu po Moravški dolini in Zasavju, ustavili kar devetkrat in tako smo že komaj čakali na zadnji postanek v Šmartnem pri Litiji, kjer nas je čakala odlična večerja. 😎

Grb rodbine Valvasor.

Grad Bogenšperk so zgradili na začetku 16. stoletja. 

Janez Vajkard Valvasor (1641. Ljubljana - 1693. Krško). Njegov kip, pred vhodom v grad Bogenšperk, so postavili leta 1991. 

Kamniti kip Neptuna v grajskem parku.

Grad Bogenšperk obdaja gozd in čudovit park

Arkadni hodnik v nadstropju

Pogled z grajskega dvorišča proti izhodu v park

Eden od štirih traktov gradu Bogenšperk s stolpičem z uro

Grajsko dvorišče obdajajo štirje trakti

Najstarejši del gradu Bogenšperk je stolp z vogalnim pomolom na konzolah. Tu je tudi vhod v muzej z bogatimi etnološkimi zbirkami

Gotsko okno in relief Marije z detetom

Danes poročna dvorana, nekoč Valvasorjeva knjižnica. V knjižni omari, ki jo na srečo ni bilo lahko odnesti, kar se je zgodilo z ostalim grajskim pohištvom, je hranil okoli 10.000 knjig iz cele Evrope. 

Grajska kapelica

Lončena peč

Leseni kasetni strop

Poslikan strop v okrogli sobani

Janez Vajkard Valvasor je bil star 31 let, ko je leta 1672. kupil grad Bogenšperk in se vanj naselil s svojo, danes bi rekli mladoletno, ne vem kako se je reklo v njegovih časih, še ne 14-letno ženo Ano Roso Grafenwergovo. Na gradu mu je rodila devet otrok

Pohištvo s katerim je Valvasor opremil grad Bogenšperk, je zadnji lastnik, sredi druge svetovne vojne, naložil na vagon in ga želel odpeljati. Toda karma je bila močnejša, vlak so bombardirali in tako je bilo tudi pohištvo uničeno

Pohištvo, ki danes krasi sobane gradu Bogenšperk, je iz 17. in nam pričara čas, ko je tu bival Valvasor s svojo družino.

Na gradu Bogenšperk hranijo originalno Valvasorjevo knjigo  iz leta 1681. Knjiga z naslovom Theatrum mortis humanae tripartitum je bogato ilustrirana z znamenitimi Valvasorjevimi bakrorezi. Knjiga je razmišljanje o smrti in minljivosti življenja. 

Črnilnik iz 17. stoletja

Valvasorjeva delovna soba. Vanjo je dal vgraditi štiri kamnite stebre, o čemer je pisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Vir: voden ogled gradu
bogensperk.si
Brošura: Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, 2007

Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010