Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.

Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  

Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele

Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.

1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan

Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 

Kamniti vodnjak

Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan

Vhod v frančiškanski samostan

Sv. Jožef z Jezuščkom

Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo.  

Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca

Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 

Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.

Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje

Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.

Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)

Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu

Stranski oltar

Stranski oltar

Stranski oltar sv. Florjana

Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"

Sv. Ana z Marijo

Stranski oltar sv. Roka

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 

Zunanja kapela Matere Božje

Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota

Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 

Vir:
sv-trojica-franciskani.si

voden ogled