Goriška Brda, Kojsko

Kojsko, majhna vasica, na jugu Goriških Brd, je bila pred 1. svetovno vojno, gospodarsko in kulturno središče Brd. Danes je ta briška vasica, vpeta v uspešno vinogradniško zgodbo, tega lepega delčka Slovenije.
V Kojskem je bilo kar nekaj cerkva in kapelic pa tudi dvorec družine Coronini, od katerega je ostalo samo še nekaj ruševin. V Kojskem sta danes dve cerkvi. Ena na majhni vzpetini, kjer je bil nekoč tabor z obrambnim stolpom, ki so ga kasneje preoblikovali v cerkveni zvonik. To je cerkev Svetega Križa. Ob glavnem vaškem trgu in z lepim pogledom na Goriška Brda pa stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki kaže še nekaj nekdanje gotske oblike. Menijo, da je bila stara gotska cerkev na tem prostoru od konca 15. stoletja. Novo, baročno cerkev, kot jo lahko vidimo danes, je dal postaviti grof Rudolf Coronini, v letih 1765. do 1768. Prav tako je zasluga grofa, da je cerkev bogato opremljena in poslikana.

Pročelje baročne cerkve Marijinega vnebovzetja, v starem vaškem jedru Kojskega. V niši, nad glavnim vhodom, je kip Marije z Detetom. Pod Marijini kipom je plošča, ki nam pove, da je leta 1768. grof Rudolf Coronini, dal postaviti novo baročno cerkev, na mestu kjer je stala stara gotska. 

Kojsko župnišče

Spomenik z razgledom na Goriška Brda. Srečko Kumar, glasbenik, zborovodja in glasbeni pedagog, gleda na svoje rodno Kojsko. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina.

Pogled s Kojskega na Goriška Brda in električne kable :) 

Obok prezbiterija, v baročni cerkvi Marijinega Vnebovzetja, je poslikal slikar, Jurij Tavčar iz Idrije, leta 1869. Med nabožne podobe je postavil tudi panoramo Kojskega.

Prižnica z baldahinom

Kip Srca Jezusovega, z baldahinom

Glavni, baročni oltar je postavil mojster Francesco Bensa, med leti 1764 do 1768. Okoli tri metre visoko oltarno sliko, Vnebovzetje Device Marije, je naslikal, v Splitu rojeni slikar, Sebastiano Giuseppe Devita.

Levi, stranski oltar sv. Donata in sv. Evrozije, iz črnega kamna. Oltar so dali postaviti farani, v zahvalo za dobro letino, leta 1854. 

Desni, stranski oltar Svete družine. Leta 1854. ga je dala postaviti družina grofov Attems

Prvotne orgle so iz leta 1805, obnovili pa so jih v letu 1927.

Strop cerkvene ladje krasi freska Marijinega vnebovzetja

Štiri velike slike, ki krasijo stranski steni, je poslikal isti slikar, kot sliko v glavnem oltarju, leta 1771. Slika na desni steni prikazuje Mučeništvo sv. Janeza Krstnika.

V niši, pod korom, se nahaja krstni kamen, za njim pa je poslikava, ki prikazuje Krst v Jordanu.

Zanimiva sončna ura, na vogalu župnišča

Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja, kojski župnik

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih,  Kulturno društvo Vilenica, 2011

Zloženka, Spoznaj briške znamenitosti, RDO Smaragdna pot, 2012.

Cerkev sv. Kancijana v Britofu pri Ukanju

Britof pri Ukanju je mini naselje, ki leži med hribovjem Kolovrat in reko Idrijo, na robu Goriških Brd in spada v občino Kanal ob Soči. Večina hiš je danes praznih in zapuščenih. Naselje je živo le na vzpetini, obdani s sadovnjaki, kjer poleg naseljenih hiš stoji tudi pravi srednjeveški biser, poznogotska cerkev sv. Kancijana. Najstarejši del cerkve je bil zgrajen leta 1505, o čemer priča letnica na glavnem portalu. Cerkev kot jo vidimo danes, je sestavljena iz glavne ladje, prezbiterija z glavnim, baročnim oltarjem in mrežastim obokom. Med ladjo in prezbiterijem je slavolok, na katerem je še nekaj ohranjenih fresk. Največji zaklad cerkve je poznogotski krilni oltar, triptih, iz leta 1530. Original je restavriran in varno spravljen v Narodni galeriji, v Ljubljani. 
Kasneje so pred glavnim vhodom dodali še pokrito, arkadno lopo in zvonik na preslico.

Na manjši vzpetini nad reko Idrijo, na robu Goriških Brd, se nahaja manjše strnjeno naselje, Britof pri Ukanju, ki ga krasi dobro ohranjena in vzdrževana srednjeveška cerkvica sv. Kancijana.

Poznogotski krilni oltar sv. Kancijana, ko se krili zapreta. Poslikava prikazuje Marijo pri molitvi.

Odprt poznogotski krilni oltar sv. Kancijana iz leta 1530. Original hrani Narodna galerija v Ljubljani. Osrednji kipec oltarja, predstavlja sv. Kancijana. Na podstavku je upodobljen Bog Oče.

Baročni svečnik za procesije

Križno obokan strop s sklepniki, v prezbiteriju

Delček ohranjenega, starega lesenega stropa

Ohranjena freska na slavoloku

Ohranjena stara freska na slavoloku

Cerkveni kor

Glavni oltar sv. Kancijana v Britofu pri Ukanju

Stranski oltar v cerkvi sv. Kancijana, Britof pri Ukanju

Glavni, gotski portal nosi letnico 1505.

Lopo z arkadami, pred glavnim vhodom v cerkev, so prizidali v 17. stoletju

Zvonik na preslico

Vaška idila, Britof pri Ukanju, na skrajnem robu Goriških Brd, nad reko Idrijo.

Gotska bifora, cerkev sv. Kancijana, Britof pri Ukanju

Detajl stare hiše v Britofu pri Ukanju. Balkon s kovinsko ograjo in kamnitimi konzolami

Povezan izlet:

Muzej na prostem, Kolovrat

Vir: voden ogled

Zloženka, Gotski krilni oltar iz Britofa pri Ukanju (ob Idriji), Narodna galerija, Ljubljana, 2008

Cerkev sv. Martina na Ponikvi

Baročna župnijska cerkev sv. Martina, stoji ob robu Ponikve, na majhni vzpetini, od koder je lep pogled na okoliške vzpetinice, travnike in polja, po katerih se je kot otrok podil tudi Anton Martin Slomšek.
Cerkev kot jo vidimo danes, je bila zgrajena med leti 1732. do 1740. Cerkev je bogata z opremo. Ima glavni oltar, nekaj stranskih, čudovito baročno prižnico pa še marsikaj. Vse je bogato opremljeno s kipi svetnikov, angelov, z reliefi. Mojstri so bili rezbarji in kiparji iz družine Mersi, iz Rogatca. Večino opreme pa je izdelal Janez Jurij Mersi, ki se je preselil v Slovenj Gradec in pustil velik pečat v cerkvah na Štajerskem.
Tudi poslikava, ponkovške cerkve, ne zaostaja za opremo. Cerkev je poslikal slikar, Jakob Brollo in je pravi magnet, ne samo za umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za ljubitelje vsega lepega.

Kupolo cerkve sv. Martina, je poslikal Jakob Brollo

Baročna prižnica iz leta 1771. je delo baročnega kiparja in rezbarja, Janeza Jurija Mersija

Prižnica sloni na rokah angela, na njenem obodu pa so kipi štirih evangelistov. Med njimi so reliefi, prizori iz Kristusovega življenja.

Na baldahinu prižnice, je kipar upodobil Jezusa v templju

Tudi ograja stopnišča, ki vodi do prižnice, je bogato okrašena z reliefi.

Angel, ki nosi prižnico, je obut v gladiatorke 😊

Glavni oltar, župnijske cerkve sv. Martina. V osrednji niši je kip sv. Martina. Oltar datira v leto 1758. in je delo kiparja in rezbarja iz Slovenj Gradca, Janeza Jurija Mersija

Tabernakelj z baldahinom, angeli in oltarna miza ali menza, na kateri so upodobljene duše v vicah, ki jih obdajajo plameni. Kot odrešitelj se jim približuje Kristus s skupino svetnikov

Stranski oltar Marije Sedem Žalosti in Božji grob

Stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku

Desni stranski oltar je posvečen Kristusovem trpljenju. Kristus priklenjen k stebru

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija

Stranski oltar, posvečen Kraljici rožnega venca

Kip Antona Martina Slomška

Baročna, stenska ura, ki jo hranijo v ponkovški cerkvi, naj bi bila last škofa, Antona Martina Slomška. Napis ob uri, citiram: "Baročna stenska ura. Ta baročna ura je iz zbirke akademika dr. Kambiča. Po ustnem izročilu, Jakoba Sokliča, je bila ura last škofa A. M. Slomška. Slomškovi rojstni župniji Ponikvi jo poklanja prva dama slovenske opere ga. Vilma Bukovec Kambič."

Krstilnica v ponkovski cerkvi, kjer je bil krščen tudi Anton Slomšek

Kor z orglami in del stropne poslikave

Zakristijska omara iz leta 1740.

Spovednica

Poslikava, na stropu, pod korom

Notranjost ponkovške cerkve je poslikal slikar, Jakob Brollo iz Gemone, konec 19. stoletja

Baročna župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi je tudi pomemben kulturni spomenik. Cerkev kot jo lahko vidimo danes, je bila postavljena med leti 1732. do 1740. Zanimivo je, da so zidove nove cerkve postavili kar okoli stare, v kateri so lahko nemoteno opravljali bogoslužje. Ko so novo cerkev zgradili, so notranjo staro cerkev, podrli.

Prezbiterij z zunanje strani. 

Manjša strešica, krita s skrilavci

Vir: Ivan Stopar, Slomškova Ponikva, Mohorjeva družba Celje, 1990

Povezano: Slomškova Ponikva

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča