Spodnja Voličina v Slovenskih goricah

Spodnja Voličina je razložena vas z nekaj zaselki, ki se razprostirajo po pobočjih in dolinah Slovenskih goric in spadajo pod občino Lenart. V središču zaselkov je župnijska cerkev sv. Ruperta z župniščem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastajala od leta 1519 do 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772. Poleg kipov svetnikov je na njih tudi veliko angelov. Pravijo, da zato, ker je imel zelo ras otroke in tudi sam je bil oče kar velike družine.

Stropna freska v ladji cerkve sv. Ruperta

Baročni oltar sv. Notburge v južni kapeli župnijske cerkve sv. Ruperta v Spodnji Voličini. 

V severni kapeli je baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Vseh pet oltarjev je delo kiparja iz Maribora, Jožefa Holzingerja. 

Stranski oltar Matere božje oziroma Marijin oltar

Križno obokan prezbiterij

Glavni baročni oltar sv. Ruperta. Vsi oltarji, v cerkvi sv. Ruperta, so nastali med leti 1760-1772. Oltarji so delo Jožefa Holzingerja in njegove delavnice v Mariboru.

Gotsko okno v prezbiteriju

Kamniti, pravokotni portal zakristije in zakristijska omara

Orgle so novejšega datuma, iz leta 2005. Izdelali so jih v Orglarski delavnici Maribor

Relief na kamniti prižnici. Tudi baročna prižnica je delo Jožefa Holzingerja (1735-1797. Maribor)

Detajl stranskega oltarja Srce Jezusovo oziroma oltar bičanega Jezusa

Razpelo in Križev pot

Župnišče z dvoramnim, baročnim, kamnitim stopniščem. Sprva gotsko poslopje, so v 18. stoletju povišali in povečali

Župnišče, hrbtna stran, obrnjena proti cesti, kjer je viden ostanek nekdanjega protiturškega obzidja

Župnijska cerkev sv. Ruperta in župnišče v Spodnji Voličini, v Slovenskih goricah

Zunanja, gotska kapela Lurške Marije

Okno s kamnito obrobo in kovano mrežo

Zunanja, gotska podoba prezbiterija z gotskimi oporniki in visokimi okni. 

Zazidano gotsko okno

Nagrobna plošča

Nadstropna hiša s poudarjenim vogalnim rizalitom s šilasto strešico.

Anton Murko (1809. Spodnja Voličina - 1871. Spodnje Hoče), duhovnik in jezikoslovec. Spomenik pred cerkvijo je izdelal kipar Darko Golija (1965. Maribor), leta 1999. (mariborart.si)  

Štiriosna. pritlična stanovanjska hiša z lepim kamnitim portalom, s šivanim robom in frčadami.

Z ornamenti okrašen kamniti portal. Žal malce zanemarjen, delno ohranjen zgornji del s sklepnikom.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:

Grad Hrastovec 

Lenart v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988

zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si

Marija Obršljanska

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi Marijino Celje in cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici. 

Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. 

Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom

Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami.

Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi. 

Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736.

Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada

Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve

Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu.

Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti

Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja

Baročna kamnita prižnica

Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia

Križev pot na platnu in brez obveznega križa. 

Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. 

Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD

Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju

Največja znamenitost Olimja, poleg jelenčkov seveda, je samostanska in župnijska baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Zgradili so jo pavlinci, leta 1665, ko so olimski dvorec preuredili v svoj samostan. Ob cerkvi je zvonik s šivanim robom, čebulno streho in naslikano uro. Na njem je letnica 1710. Cerkev je enoladijska, v njej pa je kar osem baročnih oltarjev. Nekaj posebnega je baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo h cerkvi prizidali okoli leta 1760. Kapela je v celoti poslikana z motivi iz življenja sv. Frančiška. Avtor slik v baročni kapeli sv. Frančiška Ksaverija je Anton Lerchinger iz Rogatca. Okoli leta 1764. je cerkev dobila orgle, ki odlično delujejo še danes.

Glavni oltar baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila h cerkvi prizidana okoli leta 1760. Slabih sto let kasneje kot so postavili cerkev.

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverja

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija je v celoti poslikana s prizori iz njegovega življenja

Frančišek Ksaverij je bil rojen v Navarri, v današnji Španiji, leta 1506. Kot misijonar je deloval v Indiji, kjer je tudi pokopan (3. december 1552). Za svetnika so ga razglasili leta 1622.

Nad obokanim prehodom v baročno kapelo je kor. Na njem sta naslikana dva ležeča angela s trobento in zastavico. Na njej je latinski napis, v slovenščini - "Njegove vrline so povsod znane in ne bodo nikoli pozabljene."

Sv. Frančišek Ksaverij je največkrat upodobljen kot misijonar jezuit v roketi (krajše, belo duhovniško oblačilo) in štoli (duhovniški šal), v roki pa drži križ.

Slika prikazuje pokop svetnika na morski obali. Poleg slik so v kapeli naslikali tudi štukature, pilastre in druge arhitekturne elemente. Na pilastrih so medaljoni s svetnikovo podobo

Obok prezbiterija krasi iluzionistična kupola

Glavni oltar župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Olimju. Črno zlat oltar v treh nadstropjih, krasi 12 kipov svetnic in svetnikov, na vrhu je nadangel Mihael. Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, nad njo je slika Jezusov krst, v tretjem nadstropju pa je kronanje Device Marije. Glavni oltar je nastal je ob gradnji cerkve, prav tako kot oba stranska črno zlata oltarja, ki stojita ob slavoločni steni.

Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, obdajajo ju angeli

Levi stranski oltar sv. Križa. 

Baročna prižnica je nastala okoli leta 1675. V nišah so kipi Matere Božje in štirih evangelistov. Pod baldahinom je naslikan sv. Pavel, Nad baldahinom je približno meter visok kip Odrešenika

V glavni ladji so štiri kapelice s stranskimi oltarji. Ti so dvonadstropni. Zgornji del oltarja posvečen Črni Mariji prikazuje Dobrega pastirja. Ob sliki sta kipa sv. Ane z Marijo in sv. Elizabete

Stranski oltar Gospe Čenstohovske, tudi Črna Marija. Častili so jo pavlinci, menihi, ki so olimski dvorec spremenili v samostan in ob njem zgradili cerkev

Zgornji del stranskega oltarja sv. Katarine prikazuje Marijo, ki sedi z zvezanim zmajem

Stranski oltar sv. Katarine v lepih pastelnih barvah. Ob sliki sta kipa sv. Matije in ogrskega kralja

Zgornji del stranskega oltarja sv. Barbare krasi slika sv. Neže. Ob njej je sv. Barbara

Stranski oltar sv. Barbare. Osrednja slika jo prikazuje sedečo na oblaku z dvignjenim kelihom v roku. Ob njej sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Antona Puščavnika.

Mali kovinski kropilnik

Kor z baročnimi orglami in Križev pot. Orgle so izdelali okoli leta 1764. O tem, da odlično zvenijo, smo se prepričali tudi sami.

Pročelje cerkve Marijinega vnebovzetja krasijo pilastri, visoko polkrožno okno in niša z lesenim kipom Brezmadežne

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju


Povezano:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: voden ogled

olimje.net

Dr. Ante Sekulić, Olimje v XVII. in XVIII. stoletju - Izdal in založil: Zavod Spominski park Trebče, Podsreda, 1993