Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Grad v Slovenski Bistrici stoji v ravnini, v starem mestnem jedru. V času turških in kmečkih uporov je bil grad s svojimi stolpi in obzidjem del mestnega obrambnega sistema. Današnjo podobo je grad dobil v času, ko so bili lastniki grofje Vetter de Lile. V drugi polovici 17. stoletja so grad temeljito predelali. Na dvoriščni strani je dobil arkadna hodnika v pritličju in nadstropju. Pročelje so okrasili s pilastri, oknom in vhodnemu portalu pa so dodali okvirje iz sivega peščenca. Okoli leta 1700. so notranji prostori dobili štukaturno okrasje. Vse to lahko vidimo in občudujemo tudi danes.

Leta 1717. je Bistriški grad kupil grof Ignacij Marija Attems (1652. Ljubljana - 1732. Gradec). Ljubitelj arhitekture in umetnosti se je lotil notranje prenove gradu. V njegovem času je dobil grad razkošne stropne in stenske freske ter številne slike. Za razliko od dvorca Štatenberg, kjer avtor poslikav ni znan pa je bil to na Bistriškem gradu slikar Franz Ignaz Flurer (1688. Augsburg - 1742. Gradec). Flurer je bil pri svojem mecenu zaposlen od približno leta 1718. pa do 1732, ko je grof Attems umrl. V Bistriškem gradu je poslikal slavnostno dvorano, stopnišče in grajsko kapelo. Poslikal je tudi grad v Podčetrtku, v Brežicah in kar nekaj cerkva in kapelic. Danes bi rekli, da je imel slikar pri grofu redno zaposlitev s polnim delovnim časom. 😎

Portal, ki vodi na zunanje grajsko dvorišče je dal postaviti grof Attems med letoma 1717. do 1722. 

Pročelje Bistriškega gradu z glavnim portalom iz sivega peščenca, pilastri in trikotnim zaključkom z uro

Bistriški grad ima štiri trakte in prav toliko stolpov, ki obdajajo pravokotno notranje dvorišče.

Zadnji plemiški lastniki Bistriškega gradu so bili grofje Attems. V njihovi lasti je bil od leta 1717 do 1945.

Heraklej in Merkur nas pričakata v vhodni avli Bistriškega gradu. Kipa v naravni velikosti sta konec 17. stoletja krasila grajski park.

Plošča iz pohorskega marmorja je bila vzidana nad glavni vhod v grad. Na njej je letnica 1589. ko je bil lastnik gradu Janez Vetter. Na levi strani je njegov grb, desni pa je grb njegove žene. Vettri so bili lastniki Bistriškega gradu od leta 1584 do 1695.

Glava boga Jupitra, del rimskega nagrobnega spomenika iz 2. do 3. stoletja. 

Arkadni hodnik na notranjem grajskem dvorišču

Na grajskem dvorišču so arheologi odkrili temelje zgradbe in vodnjak. Umestili so ju v 13. in 14. stoletje

Arkadni hodnik je bil tudi v nadstropju. Ob prenovi so ga zasteklili. Stebri so še lepo vidni.

Zaprt arkadni hodnik v nadstropju

Franz Ignaz Flurer - poslikava velikega stopnišča na gradu Slovenska Bistrica

Poslikan strop velikega stopnišča, prva freska, F. I. Flurer

Poslikan strop velikega stopnišča, druga freska

F. I. Flurer je znan po slikanju krajin. Ena taka je na steni velikega stopnišča, kjer moški sedi v idilični pokrajini

Stropna freska obdana s štukaturo je nastala okoli leta 1700.

Poslikan, rebrasto obokan strop v eni od manjših sob. Mogoče je bila tu nekdaj kapelica

Slavnostna dvorana z grbom grofov Attems

Veličastna stropna freska nam pove, da je Slavnostna dvorana posvečena grškemu junaku Herakleju. Flurer I. F. je leta 1721. upodobil Heraklejev sprejem med olimpske bogove. Na ramenu nosi kij s katerim je premagoval zlo na Zemlji. 

Mojster mogočne grajske poslikave se je pod svoje delo tudi podpisal, Franz Ignaz Flurer. Nemški slikar, rojen leta 1688. v Augsburgu, umrl 1742. v Gradcu. 

Čudovita rokokojska peč iz 18. stoletja

Angeli na oboku grajske baročne kapele Matere božje, častijo Marijino Ime, F. I. Flurer, 1718-1721

Eden izmed medaljonov, ki krasijo kapelo. 

Bogata štukatura na oboku baročne grajske kapele

Kamniti oltar, ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, v grajski kapeli

Flurerjeva poslikava obdana s štukaturo

Rahlo zbledela stenska freska prikazuje Sveto družino, F. I. Flurer 1718-1721


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

 

Vir: 

voden ogled z dr. Šerbeljem

dr. Ferdinand Šerbelj, Mecen in njegov slikar vabita v Bistriški grad, Franz Ignaz Flurer, baročni freskant in krajinar, Slovenska Bistrica, 2008

informativne table v sobanah

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po Dolenjski, smo naredili v Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.

Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.

Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.

Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto.

Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜

Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki

Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. 

Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk

Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago.

Sprehajališče ob Krki

Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878.

Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP

Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba.

Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana)

Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si)

Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh

Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke

Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789.

Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk.

Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎

Okrogli stolp gradu Žužemberk

Lehnjakovi pragovi na Krki in pogled na novejši del Žužemberka.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: zuzemberk.si

Register NKD

dolenjskilist.si

Osp, raj za plezalce in jamarje ter grad Strmec - Socerb

Slikovita vasica Osp, ki leži pod kraškim robom, je v svoji dolgi zgodovini doživela kar pestro dogajanje. Tu je v 11. stoletju gospodarila tržaška škofija, kasneje koprska, leta 1500. je spadala vasica pod mogočne Benetke. Konec 15. stoletja so jo razdejali Turki, na začetku 17. stoletja pa še Uskoki. Nič bolje se ji ni godilo med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Kljub burni zgodovini se je vasica nekako ohranila in vedno znova zaživela. Tako je še danes. V kamnitih hišah živijo ljudje, ki se ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom, še bolj pa s turizmom. Znamenita osapska stena privablja številne plezalce, bližnja jama, kjer izvira Osapska reka pa jamarje in potapljače.

Za vse nas, ki se ne navdušujemo nad adrenalinskimi športi, je sprehod skozi slikovito kraško vasico zanimiv in navdihujoč.

Velja obiskati tudi grad Strmec - Socerb. Stoji na robu previsne stene, na meji med celino in Slovensko Istro. Če je sreča mila, si lahko ogledamo tudi notranjost gradu, oziroma kar je od njega še ostalo. Nam ni bilo dano, očitno smo bili prezgodnji. Nas je pa pred zaprtimi vrati pričakal "grajski" maček, ki nas je bil zelo vesel, jaz pa tudi. Tudi s ploščadi ob gradu je lep pogled na okoliške griče pa vse do tako ljubega mi morja in Kopra.

Nad vasjo Osp se dviga 200 metrov visoka stena, ki je bila prvotno dom številnih ptic. Danes si jo delijo s plezalci iz cele Evrope. Pravijo, da so si steno pravično razdelili in eni drugim ne hodijo v vas 😎

Približno 500 metrov široka stena, nad vasjo Osp, je zelo priljubljena med plezalci pa tudi za ptice je dovolj prostora. Kjer je volja, tam je pot, pravijo 😊

Nadstropna kamnita hiša ima na sklepniku delno ohranjenega portala letnico 1834. Pravijo, da je arhitektura hiše značilna za Kraški rob. 

Zazidan stari portal z letnico 1834

Spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Ospu. Leta 2016. so krajani dodali še spominsko ploščo v spomin na duhovnika, narodnega buditelja in vodjo upora proti fašizmu, Franca Malalana (1891-1960)

Pogled na cerkev sv. Tomaža

Nekoč prva slovenska ljudska šola v Istri, danes Gasilski dom v Ospu

Spominska tabla na pročelju Gasilskega doma

Koker španjel, čuvaj Gasilskega doma 💜

Kamnita portala

Nadstropna kamnita hiša v Ospu in črnokalski viadukt v ozadju

Kamniti portal z letnico 1894 in imenom Josip Vodopivec. Glede na to, da je na sklepniku križ, je bil gospod po vsej  verjetnosti duhovnik.

Cerkev sv. Tomaža Apostola so zgradili okoli leta 1600.

Dvoosna in dvonadstropna hiša ob zvoniku

Zvonik cerkve sv. Tomaža v Ospu stoji samostojno in kar je nenavadno, od cerkve ga loči vaška cesta

Podružnična cerkev sv. Tomaža stoji v središču starega vaškega jedra. Nastala je okoli leta 1600. 

Vasica Osp, ki je ena najstarejših vasic v Sloveniji in viadukt Črni Kal. 1065 metrov dolg viadukt, nad Osapsko dolino, je največji objekt te vrste v Sloveniji.

Strnjen niz kamnitih hiš je zaključen z znamenjem, ki je danes zapuščeno. 

Na eni strani kapelica na drugi pa ...

... vaški vodnjak, ki so ga nekoč uporabljali vaščani

Osapska reka izvira v Osapski jami in teče tudi skozi Osp. Kadar ne presahne, kot je ob našem obisku v prvi polovici novembra 2018.

Ob Osapski reki so imeli nekoč tudi mlin

Kamniti most s kamnito ograjo in dvema lokoma so zgradili sredi 19. stoletja. Dno Osapske reke je obloženo s kamnitimi ploščami in prodniki.

Nekoč je bila mogočna osapska domačija

Osp, staro vaško jedro z dominantno cerkvijo sv. Tomaža

Grad nad vasico Socerb se imenuje tudi Strmec. Poznamo ga bolj po imenu Socerb. Njegov nastanek datirajo v 11. stoletje.

Pod kraškim robom

Grad Strmec - Socerb je nastal v 11. stoletju. V nekaj stoletjih je preživel burno zgodovino. Želeli so si ga Benečani in Tržačani. V  njem so živele različne plemiške družine, nazadnje grofje iz Modene. Leta 1780. je v grad udarila strela in od takrat naprej ni bil več primeren za bivanje. Danes je na gradu kavarnica. Ob lepem in jasnem vremenu se vidi daleč na okoli.

Crkljanček, "grajski" maček 💚

Vasica Socerb v jesenskih barvah. Središče vasi je cerkev posvečena sv. Socerbu. Svetnik Socerb naj bi bil po rodu iz Trsta in naj bi prebival v Socerbski jami. Od tod poimenovanje vasi in gradu.

Strelne line 

Vzhodni obrambni zid gradu Strmec oziroma Socerb. Južna stran stoji na robu prepadnih sten

Povezano, enodnevni izlet v Slovensko Istro:

Kubed, staro vaško jedro

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Register NKD