Kubed, staro vaško jedro na strmi skalnati vzpetini

Po obisku gradu Strmec - Socerb in vasice Osp, smo se odpravili v Kubed. Svoj sprehod in ogled razpotegnjene vasi smo pričeli na strateški skalnati vzpetini kjer stoji delno ohranjeno taborsko obzidje iz 15. stoletja, obrambni stolp, ki so ga, leta 1833, dogradili in spremenili v zvonik župnijske cerkve sv. Florjana. Območje, na katerem stojijo tudi kamnite stanovanjske hiše, se imenuje Grad. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1860. na pogorišču starejše cerkve iz konca 15. stoletja. Ostal je le gotski prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in freskami od katerih je večina nerazpoznavnih. Danes je v njem zakristija.

V Kubedu je veliko obnovljenih hiš, nekaj jih še čaka na vstajenje. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom in kmetijstvom, svoje pridelke pa ponudijo tudi na tako imenovanih Osmicah. Ob cesti stoji znana gostilna Jakomin. Tu je stala tudi osnovna šola, ki so jo ustanovili leta 1851. Poučevali so v slovenskem jeziku. Ta zavedna slovenska vas je imela konec 19. stoletja tudi čitalnico in bralno pevsko društvo Skala. Kulturno društvo Skala je dejavno tudi danes. Njihovi člani so nam kot Šavrinke in Šavrini zaigrali duhovite prizore o življenju in delu na tem delu Slovenske Istre.

Zanimiva primorska vasica z znamenitim obzidanim Gradom je vredna ogleda. Tudi za lakoto in žejo je v Kubedu dobro poskrbljeno. 😎

Ohranjen peterokotni obrambni stolp, ki je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp. Leta 1833. so ga povišali in spremenili v zvonik.

Ostanki tabora iz 15. stoletja v Kubedu. Na strateški točki, nad cesto, je stalo obzidano naselje s cerkvijo in obrambnimi stolpi. Nekaj od tega se je ohranilo do danes, predvsem obzidje. Predel se imenuje Grad.

Današnja cerkev sv. Florjana v Kubedu je bila zgrajena med leti 1850. do 1860. na pogorišču stare cerkve iz 15. stoletja. 

Šavrinke in Šavrini pred cerkvijo sv. Florjana v Kubedu

Zelo dobro ohranjena freska (verjetno sv. Andrej) v starem, gotskem prezbiteriju cerkve sv. Florjana, ki ni pogorel in ga danes uporabljajo kot zakristijo. Stara cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju, poslikana pa v začetku 16. stoletja. 

Freska na južni steni gotskega prezbiterija iz začetka 16. stoletja. Poslikave so zelo slabo ohranjene, tako da so liki v glavnem nerazpoznavni. 

Zvezdasto rombasto obokan stari gotski prezbiterij

Razpelo

Sv. Florjan

Slika Marija z detetom v starem prezbiteriju, danes zakristija cerkve sv. Florjana v Kubedu

Zakristijska omara

Slika, Marija z otrokom in svetniki, visi v prezbiteriju in je delo slikarja Zorzija Venture iz leta, 1598. 

Pieta

Cerkev sv. Florjana v Kubedu ima tri ladje, glavni oltar in dva stranska oltarja

Glavni kamniti oltar z lesenim kipom sv. Florjana zavetnika Kubeda, iz leta 1861.

Evangelisti na stropu prezbiterija

Orgle na koru

Stranski kamniti oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. 

Stranski kamniti oltar posvečen Materi božji.

Križev pot

Božji grob

Krstilnica

Kropilnik

Nadstropna kamnita hiša pod cerkvijo je župnišče

Pogled s strme skale na kateri stoji cerkev sv. Florjana

Vas Kubed ima tri območja, ki se imenujejo: Grad, Potok in Križišče. Na pokopališču stoji cerkev sv. Mihaela.

Pogled na kamniti most, ki so ga zgradili leta 1857.

Na začetku 14. stoletja so tu gospodarili Benečani. Vas je bila že obzidana, v 15. stoletju pa so jo Benečani še bolj utrdili saj je bila velika nevarnost turških napadov 

Ob cesti, na levi strani fotografije, stoji gostilna Jakomin. Tu je skoraj sto let stala šola, ki so jo leta 1943. požgali fašisti pa še kar nekaj hiš zraven 😢

Kamnito znamenje iz leta 1680. Obnovili so ga leta 2005.

Detajl kamnitega znamenja

Kubed - Grad - znamenje, zvonik 

Tihožitje z gugalnico 

Portal s tramom 

Nadstropna, triosna, kamnita hiša, obdana s suhozidom, kar kliče po lastniku, ki bi jo obnovil. 

Detajl kamnite hiše, zobčasti zaključni venec



Povezano, enodnevni izlet:

Osp in Socerb

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Srednjeveške freske v Sloveniji - Primorska, Janez Hofler, Družina, Ljubljana, 1997