Breže, najstarejše mesto na Koroškem

Enodnevni izlet po delčku Avstrijske Koroške, ki se nahaja severno od Vrbskega jezera, smo zaključili v Brežah. Majhno in slikovito mesto s srednjeveškim pridihom. Najstarejše mesto na Koroškem je vredno obiska in ogleda. Obdaja ga dobro ohranjeno srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom in mogočno kaščo, ki je služila za shranjevanje desetine. V jarku je voda čez katero nas most z leseno ograjo, popelje v staro mestno jedro. Središče mesta je Glavni trg z vodnjakom. Sprehod po mestnih ulicah nas popelje mimo številnih srednjeveških hiš in mogočnih cerkva. Tu so se naselili dominikanci in zgradili samostan in samostansko cerkev. Nad mestom, na Petrovi gori pa stojijo ostanki nekdaj mogočnega gradu in cerkve.
Foto zgodba o izletu v srednjeveško mesto Breže - Friesach, ne more biti nič drugega kot zanimiva.

Ostanki mogočnega gradu na Petrovi gori, nad Brežami.

Srednjeveška kašča, vgrajena v obzidje iz začetka 14. stoletja. Ker so se davki plačevali predvsem v naravi, so pridelke skladiščili v kašči. V pritličju so bili hlevi za konje.

Srednjeveško obzidje obdaja 15 metrov širok jarek. V njem je tudi danes voda, na njej pa skulptura iz železa, kot pri nas forma viva na Ravnah na Koroškem. Železno skulpturo v Brežah so poimenovali Kolo sreče

Srednjeveški izhod iz mesta, danes so dodali klop za meditacijo. Mogoče so jo pa imeli tudi takrat 😊

Stara mestna hiša z grbom v reliefu

Zanimiva hiša z "zlato" strešico. Žal je cela hiša polepljena z reklamami za čevlje 😕

Slikovite ulice z enonadstropnimi barvitimi hišami. Salzburška ulica - Salzburger Gasse

Romanska bifora

Hiša ob srednjeveškem obzidju

Kaj čaka goljufive mestne peke? Namakanje v vodi 😎

Čez obrambni jarek je speljan most z leseno ograjo

V Brežah ne kaznujejo samo goljufivih pekov. Tudi za ostale goljufe je pripravljena naprava pranger 😊

Ulica v Brežah s srednjeveškim pridihom

Kamniti portal v obzidju hiše z dvoriščem

Podhod pod hišo povezuje dve ulici v starem mestnem jedru

Razgibano pročelje

Cerkev sv. Jerneja se prvič omenja leta 1187. Tekom stoletij jo je zajelo kar nekaj požarov, zato se je tudi njen videz spreminjal. Danes je to mogočna cerkev z dvema zvonikoma, ki ju krasijo romanske bifore.

Cerkev sv. Jerneja je triladijska bazilika

Glavni trg v Brežah, Hauptplatz

Razgibana in lepo obnovljena palača ima tudi stolp z uro in balkončkom, krasijo jo bifore in polkrožni kamniti portal. Okoli leta 1906. je bilo tu okrajno sodišče. Informativna tabla na pročelju pravi, da je bilo tu, med leti 1793 do 1903, mestno gledališče in bolnišnična cerkev posvečena 12-im apostolom.

Hiša, ki ima galerijo na zunanji strani 😎 


Povezano:

1. Gospa Sveta

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

3. Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

4. Škofovska kapela

4. Krška stolnica

5. Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

Vir: friesach.at

Stara cerkev v Šiški

Vsi jo poznamo kot Stara cerkev. Simpatična, mala, srednjeveška cerkvica stoji ob Celovški cesti, ob vznožju Šišenskega hriba. Po njej se imenuje tudi soseska. Imenuje se cerkev sv. Jerneja in v pisnih virih se prvič omenja 30. oktobra 1370, ko so pred cerkvijo Habsburžani in Benečani podpisali listino o pripojitvi Trsta k Benetkam. Benečani so zanj plačali 75.000 zlatnikov.
Cerkev sv. Jerneja je dobila popolno preobrazbo leta 1936. ko so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika preuredili pročelje, dodali odprt hodnik okoli cerkve in pokrit predprostor pri vhodu v cerkev. V hodniku je tudi nekaj rimskih nagrobnih spomenikov, ki so jih našli na tem prostoru. Ob cerkvi je kamnito stopnišče z obeliskom. Arhitekt Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park, toda kaj rabimo park, če lahko naredimo parkirišča :(
Cerkev sv. Jerneja je zaklenjena. V njej je maša vsako nedeljo in za ogled notranjosti se je vredno kakšne tudi udeležiti. Mene je notranjost pošteno presenetila.

Leta 1936. so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili hodnik okoli cerkve, ob njej pa še stopnišče s svetilnikom.

Jože Plečnik. Železna vrata hodnika v pritličju z motivom petelina in goloba miru

Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park. Na strešici pred glavnim vhodom je pustil polkrožno odprtino, da bi se lahko drevo nemoteno razvijalo naprej. Kaj bi rekel slavni arhitekt danes? Naredili so parkirišče, drevo pa tako obrezali, da ga skoraj ni več

Mali kropilnik, na zunanji strani cerkve

Koliko ljudi je skozi stoletja odprlo vrata Stare cerkve :) 

Detajl vhodnih vrat

Plečnikovo tlakovanje pred glavnim vhodom, detajl

Plečnikov tlak pred vhodom v cerkev

Jože Plečnik. Luč na obokanem stropu pred vhodom

Hodnik s stebri in umetelno kamnito ograjo si je zamislil arhitekt Jože Plečnik, leta 1936.

Kamniti rimski nagrobniki, ki so jih našli na tem področju, so lepo popestrili Staro cerkev

Jože Plečnik. Zanimive, spiralne gavtre. 

Vrh Plečnikovega svetilnika in cerkveni zvonik

Prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo Matije Bernika. 

Glavni baročni oltar

Stranski oltar ob slavoloku

Freska na stropu cerkve je delo slovenskega slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Kor z orglami

Leseno stopnišče vodi na kor

Oboki in stebri


Podobno:

Cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Vir: Wikipedia

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.

V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.

Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903

Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka

Detajl vhodnih vrat

"Polovica" vhodnega portala v cerkev

Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo

Razgiban tloris cerkve

Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene

Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.

Glavni oltar krasi baldahin

Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner

Vojvodska klop

Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.

Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)

Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki

Izlet v Kočevje

Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije

Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010