Grad Žužemberk

Središče Žužemberka, na Dolenjskem, je grad, ki stoji nad reko Krko. Je eden tistih gradov, ki ne stoji na hribu, kot je za gradove v navadi. Obdajal ga je varovalni jarek, v katerega so spustili medvede in če je kdo padel vanj, naj mu bog pomaga, medvedi mu niso. Legenda pravi, da so na gradu imeli tudi udomačeno medvedko. Zver kot zver pa čeprav je udomačena, je leta 1575. na grajskem dvorišču ubila Ano, ženo grofa Ivana Turjaškega. (zuzemberk.si)
Auerspergi ali grofje Turjaški, so bili lastniki gradu od leta 1538. pa vse do druge svetovne vojne. Proti koncu vojne so zavezniška letala grad bombardirala in ostalo je samo ogrodje, nekaj grajskih stolpov in podzemni prostori.

Na vhodnem portalu žužemberškega gradu, so našli vklesano letnico 1000.

Grad Žužemberk je bil, v pisnih virih, prvič omenjen leta 1295.

V drugi polovici 20. stoletja so začeli obnavljati grad. Danes so na grajskem dvorišču kulturne prireditve

V tem delu gradu, je nekoč stala viteška dvorana. 

Podzemne arkade

Na vhodu v stolp danes piše "gauge". Ni potrebno posebej pojasnjevati, kaj so tu počeli

Ostanki mogočnih zidov, srednjeveškega gradu

Kako debeli so bili grajski zidovi, se najbolje vidi v ohranjeni kletni dvorani. Danes je v njej vinoteka

Kako je grad Žužemberk videl Janez Vajkard Valvasor. Fotografija visi v vinoteki.

Na levi strani je vhod v glasbeno sobo. Tu so se grajski otroci učili petja in igranja. Prostor je zelo akustičen, v kar smo se prepričali tudi sami, ob petju naše vodičke :) 

Z razglednega stolpa je lep pogled na Žužemberk, reko Krko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na griču. Pred gradom so ostanki starodavne cerkve.

Janez Vajkard Auersperg se je rodil in umrl v Žužemberku (11.3.1615. - 11.11.1677.) Bil je diplomat in minister. Slika s podatki visi v danes razglednem stolpu.

Strop sobe v razglednem stolpu. 

Osmerokotni, litoželezni vodnjak na Grajskem trgu. Cevi, skozi katere priteka voda, imajo na koncu obliko kačje glave. Vodnjak so izdelali v Auerspergovi železarni, v bližnjem Dvoru, konec 19. stoletja.

Napis na spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku

Spomenik NOB in kostnica na Cviblju, pri Žužemberku, so postavili leta 1961. Arhitekt Marjan Tepina. 

Ob spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku, so leta 1988. postavili kamnite nagrobne plošče z imeni padlih v NOB. Arhitekt Jovo Grobovšek.


Povezano: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Dobrnič na Dolenjskem

Vir: voden ogled

zuzemberk.si

Nepremična kulturna dediščina Slovenije

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, z dvema zvonikoma, stoji na griču, od koder je lep pogled na Žužemberk in grad. Zgradili so jo leta 1768. Med drugo svetovno vojno, leta 1944. je bila požgana. Vsa baročna oprema je bila uničena, "preživel" je le Marijin kip, ki ga je rešila vaščanka. V cerkvi visi fotografija požgane cerkve. Leta 1993. so cerkev znova pozidali in skušali ustvariti cerkev, kot je bila nekoč, tudi s pomočjo starih fotografij in arhitekta Franca Kvaternika, jim je to tudi uspelo.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata stoji na griču, nad Žužemberkom

S cerkvenega griča je lep pogled na Žužemberk, kljub meglicam :) 

Detajl stebra ob stopnišču pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata

Pročelje baročne cerkve sv. Mohorja in Fortunata z dvema zvonikoma, ki je bila na novo pozidana leta 1993.

Glavni oltar, natančno izdelan na podlagi stare fotografije.

Blažene Drinske mučenke, slika v stranski ladji cerkve sv. Mohorja in Fortunata

Kor z orglami

Marijin kip, ki je edini preživel požig cerkve, leta 1944.

Mati Božja, ob njej sv. Mohor in Fortunat. Detajl glavnega oltarja

Razpelo v cerkvi

Stranski oltar, Marija ter sv. Mohor in Fortunat

Cerkvene orgle, še z drugega zornega kota :) 

Fotografija požgane cerkve

Grozote druge svetovne vojne, "ujete" v cerkvenem obzidju, kot spomin in opomin

Župnišče ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku

Povenano: Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Baročno cerkev sv. Jurija, v Dobrniču, na Dolenjskem, so začeli graditi leta 1777. Letnica je vklesana nad glavnim vhodom. Zvonik so zgradili nekoliko pozneje, sredi 19. stoletja, ta letnica je vklesana poleg ure. Glavni oltar je v znamenju sv. Jurija, zavetnika fare. V cerkvi je bil krščen slovenski škof in misijonar, Friderik Irenej Baraga, iz Male vasi. Znamenitost cerkve je tudi oprema. Spovednica, ki s svojo polkrožno obliko skoraj objema steber in jo je prav lahko spregledati, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Po pričevanju tamkajšnjega župnika, so tudi cerkvene klopi, Plečnikovo delo.

Zvonik cerkve sv. Jurija v Dobrniču, na Dolenjskem

Cerkvene klopi, arhitekta Jožeta Plečnika in tlakovanje cerkve

Glavni oltar s sv. Jurijem. v središču, ki je tudi zavetnik fare.

Plečnikove cerkvene klopi, še z drugega zornega kota

Cerkveni kor z orglami. Posebnost cerkve je, da ima kar pet korov. Poleg glavnega, ima na vsaki strani še po dva manjša.

Spovednica, narejena po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika

Stranski oltar, posvečen Žalostni Materi Božji

Doprsni kip slovenskega misijonarja Friderika Barage

Železna vrata varujejo krstni kamen, ob katerem je bil krščen Friderik Baraga pa tudi priljubljeni ljubljanski nadškof, Alojzij Šuštar.

Obnovljeno poslopje župnišča v Dobrniču

Farna cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Kapelica ob cesti, pri cerkvi sv. Jurija



Povezano, izlet na Dolenjsko: Jurjeva domačija

Baraga, misijonar iz Male vasi

Plečnik, Moda in Vrata

Plečnik, Moda in Vrata. Da in vse to pod isto streho, pod streho Etnološkega muzeja, v Ljubljani, na Metelkovi ulici.
Muzejska trgovina, je v celoti opremljena s pohištvom, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, za lectarsko trgovino, na Kongresnem trgu 5. Proti koncu gre čudovita razstava, Moda v gibanju, Italijanski slog 1951 - 1990. Originalne obleke, velikih modnih kreatorjev, izdelane za ženski svet. Poleg Mode si lahko ogledamo tudi razstavo, Vrata, Prostorski in simbolni prehodi življenja.

Velik, lesen Plečnikov lestenec s stojali za sveče. Načrte za pohištvo je Jože Plečnik naredil po naročilu medičarja in svečarja, Jakoba Krbavčiča (1907-1988)

Središče Lectarije je bila okrogla miza, izdelana iz umetnega kamna. Lectarija je bila v pritličju hiše, na Kongresnem trgu 5. Lastnika sta bila Robert in Henrieta Freyer.

Izložba Lectarije z veliko Plečnikovo špiralo s podstavki za izdelke.

Oprema za Lectarijo je nastala v letih 1939/1940

Jakob Krbavčič se je ukvarjal tudi z rezbarstvom. Izdelal je portret arhitekta Jožeta Plečnika, ki je razstavljen v muzejski trgovini.

Plečnikov ročaj za predal

Moda v gibanju, razstava v etnografskem muzeju. Obleka, oblikovalke Urše Drofenik, z veliko idrijske čipke.

Moda v gibanju - Italijanski slog 1951 - 1990 s fotografijami modnega fotografa Federica Garolle

Originalne obleke modnih oblikovalcev kot so: Valentino, Sorelle Fontana, Roberto Capucci ... Made in Italy

Italijanski slog 1951-1990. Večerna obleka z izvezenim blejzerjem. Sorelle Fontana, Rim, 60-ta leta

Ferre, črno-belo-sivo

Razstava Moda v gibanju. Črna, svilena obleka s svilenimi trakovi, je delo sester Fontana. Izdelana je bila v Rimu, leta 1954. Obleko je nosila Ava Gardner, v filmu Bosonoga grofica. Kreator plisirane obleke je Krizia, Milano, 1981.

Detajl grajskih vrat. Razstava Vrata, v etnografskem muzeju, Ljubljana

Vrata, ki so bila glavni vhod, med 18. in 20. stoletjem, v ljubljansko stolnico sv. Nikolaja

Nekaj stoletij vstopanja in izstopanja, skozi glavna vrata ljubljanske stolnice, je pustilo svoje sledi.

Podobno: Ljubljana v znamenju vina

Vir: etno-muzej.si

zloženki razstav, voden ogled