Po Resljevi do Etnografskega muzeja

Na Resljevi cesti, stoji po mojem mnenju eden lepših stanovanjskih blokov, v Ljubljani. Dvonadstropni blok, s secesijskim okrasjem na pročelju, je delo arhitekta Josipa Costaperarie, zgradili so ga leta 1920. kot Železničarski dom.
Ko hodimo po Resljevi cesti in zavijemo proti Etnografskem muzeju, se vsekakor velja ozreti po hišah in njihovih portalih. Vedno se najde kaj zanimivega.
Po kom je dobila ime Pražakova ulica in zakaj? Stara vojašnica na Metelkovi ulici, ki je postala ljubljanska muzejska četrt, ima na ogled zelo zanimive etnološke in druge zbirke. Kakšen svečnik je imel pesnik France Prešeren? Lahko pa tudi vidimo kako čudovite sedežne garniture je delalo podjetje Naglas. Družinska hiša z napisom J.J.Naglas, še danes stoji na Novem trgu, ob Ljubljanici.

Dvonadstropna hiša z visokim pritličjem stoji na začetku Resljeve ulice, v bližini glavne avtobusne postaje. Zgradili so jo konec 19. stoletja, arhitekt in stavbenik pa je bil na Dunaju rojeni, Franc Kaudela. 

Pročelje, ki je obrnjeno na glavno ulico je okrašeno z opeko in bogato s kamnoseškim okrasjem

Detajl stanovanjskega bloka s pročeljem v slogu secesije. Nad glavnim vhodom je maska Merkurja v polkrožnem timpanonu. 

Letnica na pročelju nam pove kdaj so stanovanjski blok, oziroma takrat Železničarski dom, gradili. Arhitekt je bil Josip Costaperaria (1876-1951). Po končanem študiju na Dunaju, je delal v ateljeju slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Tako je dobil tudi delo kot vodja gradnje Narodnega doma v Trstu, ki ga je projektiral Maks Fabiani. (slovenska-biografija.si)

Dvonadstropna, večstanovanjska hiša s secesijskim okrasjem in gabaritom, iz začetka 20. stoletja.

Resljeva cesta, Ljubljana

Večstanovanjska hiša s trgovskim delom v pritličju in zaokroženim "vogalom", na križišču Resljeve in Pražakove ulice

Večstanovanjska hiša na križišču Resljeve in Pražakove ulice s polkrožnimi, kamnitimi balkoni

Obnovljeni del hiše na Pražakovi ulici. Ulica je dobila ime po Aloisu Pražaku (1820. na Moravskem - 1901. Dunaj) . Bil je češki politik, kot avstrijski pravosodni minister pa se je zavzel za večjo rabo slovenščine v sodstvu. (ljubljana.si)

Sokolski dom Tabor, zgrajen med leti 1923. do 1926. Arhitekt, Ivan Vurnik

Ena od zgradb stare vojašnice na Metelkovi ulici. V njej je danes Etnografski muzej

Simetrična, enonadstropna vila s frčado na Taboru. Ob strani ima dva rizalita, v osrednjem delu pa nad glavnim vhodom, sloni balkon na dveh stebrih. Vila je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

Sedežna garnitura iz leta 1940. je bila izdelana v delavnici Naglas

Svečnik, ki je bil v lasti pesnika Franceta Prešerna

Sedežna garnitura iz leta 1900. z vzorčastim žametom

Secesijska sedežna garnitura iz leta okoli 1910. Izdelana je iz barvanega valovitega kartona in vezane plošče.

Bidermajerska sedežna garnitura iz leta 1830. 

Ljubljanske foto zgodbe:

Stara cerkev v Šiški

Plečnik, Moda in Vrata

Plečnik, Moda in Vrata. Da in vse to pod isto streho, pod streho Etnološkega muzeja, v Ljubljani, na Metelkovi ulici.
Muzejska trgovina, je v celoti opremljena s pohištvom, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, za lectarsko trgovino, na Kongresnem trgu 5. Proti koncu gre čudovita razstava, Moda v gibanju, Italijanski slog 1951 - 1990. Originalne obleke, velikih modnih kreatorjev, izdelane za ženski svet. Poleg Mode si lahko ogledamo tudi razstavo, Vrata, Prostorski in simbolni prehodi življenja.

Velik, lesen Plečnikov lestenec s stojali za sveče. Načrte za pohištvo je Jože Plečnik naredil po naročilu medičarja in svečarja, Jakoba Krbavčiča (1907-1988)

Središče Lectarije je bila okrogla miza, izdelana iz umetnega kamna. Lectarija je bila v pritličju hiše, na Kongresnem trgu 5. Lastnika sta bila Robert in Henrieta Freyer.

Izložba Lectarije z veliko Plečnikovo špiralo s podstavki za izdelke.

Oprema za Lectarijo je nastala v letih 1939/1940

Jakob Krbavčič se je ukvarjal tudi z rezbarstvom. Izdelal je portret arhitekta Jožeta Plečnika, ki je razstavljen v muzejski trgovini.

Plečnikov ročaj za predal

Moda v gibanju, razstava v etnografskem muzeju. Obleka, oblikovalke Urše Drofenik, z veliko idrijske čipke.

Moda v gibanju - Italijanski slog 1951 - 1990 s fotografijami modnega fotografa Federica Garolle

Originalne obleke modnih oblikovalcev kot so: Valentino, Sorelle Fontana, Roberto Capucci ... Made in Italy

Italijanski slog 1951-1990. Večerna obleka z izvezenim blejzerjem. Sorelle Fontana, Rim, 60-ta leta

Ferre, črno-belo-sivo

Razstava Moda v gibanju. Črna, svilena obleka s svilenimi trakovi, je delo sester Fontana. Izdelana je bila v Rimu, leta 1954. Obleko je nosila Ava Gardner, v filmu Bosonoga grofica. Kreator plisirane obleke je Krizia, Milano, 1981.

Detajl grajskih vrat. Razstava Vrata, v etnografskem muzeju, Ljubljana

Vrata, ki so bila glavni vhod, med 18. in 20. stoletjem, v ljubljansko stolnico sv. Nikolaja

Nekaj stoletij vstopanja in izstopanja, skozi glavna vrata ljubljanske stolnice, je pustilo svoje sledi.

Podobno: Ljubljana v znamenju vina

Vir: etno-muzej.si

zloženki razstav, voden ogled