Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.

Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  

Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele

Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.

1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan

Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 

Kamniti vodnjak

Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan

Vhod v frančiškanski samostan

Sv. Jožef z Jezuščkom

Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo.  

Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca

Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 

Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.

Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje

Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.

Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)

Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu

Stranski oltar

Stranski oltar

Stranski oltar sv. Florjana

Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"

Sv. Ana z Marijo

Stranski oltar sv. Roka

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 

Zunanja kapela Matere Božje

Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota

Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 

Vir:
sv-trojica-franciskani.si

voden ogled

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.          
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.

Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609.

Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela

Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD)

Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela.

Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec

Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom

Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik.

Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl

Grb plemiške družine Cobenzl

Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima

Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve.

Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju

Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa.

Pogled na novejši, ravninski del Štanjela

V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti

Baročna krstilnica

Poslikava na stropu ladje

Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska

Poslikan strop v prezbiteriju

Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja

Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, 

Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju

Skrajno levo je železniška postaja Štanjel

Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. 

V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno

Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... 

Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom.

Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". 

Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve

Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. 

Novejši Štanjel

Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje

V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center

Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699.

Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta

Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički

Povezano:

Vipava, staro trško jedro

Kobjeglava

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje 

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987