Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.

Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.

Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 

Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.

Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.

Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi

Snop stebrov v samostanski cerkvi

Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 

Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.

Križno obokan strop v stranski ladji

Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje

Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve

Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)

Na lesenem deblu izklesani obrazi

Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.

Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca

Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.

Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)

Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)

Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki

Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)

Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.

Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac

Vir: 

Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Kostanjevica na Krki, je edino slovensko mesto, ki leži na otoku. Na otok vodita dva glavna, lesena mostova, kasneje so na sredini otoka postavili še dva stranska, ki povezujeta otok z novejšim delom mesta pa tudi s travniki in polji onkraj Krke.

Mestne hiše, vile in gospodarska poslopja so nanizani ob dveh glavnih in vzporednih ulicah. Ulica talcev in Oražnova ulica, nekoč Veliki in Mali plac. Na severni strani otoka stoji najstarejša stavba v Kostanjevici na Krki. To je cerkev sv. Jakoba, ki sega v začetek 13. stoletja. Na južni strani je še ena, manjša, cerkev sv. Miklavža.

Po obeh ulicah se lahko krožno sprehodimo in občudujemo profano in sakralno dediščino mesta

Idilična narava ob reki Krki, na Dolenjskem

Kostanjevica na Krki je majhno mesto na otoku. S kopnim jo povezujejo čudoviti leseni mostovi.

Kolo zaigrajmo ... Ples dreves in Forma viva. Skulptura se imenuje "Drevesni krog za Brigito" in je delo, v Švici rojenega umetnika, z imenom, Heiner Richner. Skulptura je bila ustvarjena leta 1984. Drevesa so zasadili kasneje, tako je dobila Brigita še večji poklon narave. Čeprav ne vemo za katero Brigito gre :) (vir: galerija-bj.si)

Župnijska cerkev sv. Jakoba je častitljive starosti. Postavili so jo grofje Spanheimski, na začetku 13. stoletja.

Sprva romanska cerkev sv. Jakoba. je skozi stoletja spreminjala svoj slog. Danes najdemo v njej baročne oltarje in poslikave pa tudi elemente gotike.

O romanskih temeljih cerkve sv. Jakoba, priča stranski, kamniti vhodni portal, ki je bil zgrajen na začetku 13. stoletja. Freska prikazuje Kristusa v sarkofagu, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Ocenjujejo, da je bila narejena v začetku 15. stoletja.

Bogato izklesan glavni vhodni portal v cerkev sv. Jakoba

Leseni kip sv. Jakoba, stoji pred glavnim vhodom v cerkev

Baročni, glavni oltar, je imel na sredini kip sv. Jakoba, danes je tu Brezmadežna. Ob njej sta kipa sv. Petra in Pavla.

Freska v ladji je bila naslikana v prvi polovici 20. stoletja

Zadnja večerja, freska v prezbiteriju

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja iz sredine 18. stoletja. Sprva je stal v samostanski cerkvi. Ko so leta 1786. samostan razpustili, so oltar prenesli v cerkev sv. Jakoba

Tudi drugi stranski oltar, posvečen Antonu Padovanskemu, je sprva stal v samostanski cerkvi.

Zanimiva namestitev orgel, ki stojijo na zunanji strani korne ograje

Del reliefnega Križevega pota

V stranski kapeli stoji črni oltar sv. Antona Puščavnika. iz 17. stoletja. Ob njem stojita sv. Bernard in sv. Frančišek Asiški

Kostanjevica na Krki, je dobila mestne pravice že leta 1252. Simpatično mestece na otoku, ima danes dve glavni ulici, ob katerih so nanizane hiše in gospodarska poslopja. Precej hiš je lepo obnovljenih in vzdrževanih, kar nekaj jih na polepšanje še čaka

Na pločniku sem srečala zelo hudo sprehajalko, pasme pitbull. Po nekaj prijaznih besedah, je bila kužika že v položaju "čohaj me". Toliko o hudih pasmah :) 

Ulica talcev, nekoč Veliki plac. Tu je javni vodnjak, kapelica Matere Božje, v zeleni hiši je bila nekoč kovačnica, lepo obnovljena, enonadstropna hiša pa je Ivina hiša, največja meščanska hiša na otoku, v kateri je danes hostel

Detajl Ivine hiše, z bogato reliefno dekoracijo, ki je bila zgrajena leta 1878. kot vila Castanea. V njej je bila nekoč gostilna, danes pa je tu hostel.

Meščanska vila Colarič iz prve polovice 20. stoletja stoji na Ulici talcev. Urbanistično zasnovo Kostanjevice na Krki tvorita dve vzporedni ulici, Ulica talcev, nekdaj Veliki plac in Oražnova ulica, nekdaj Mali plac. 

Hiša na Ulici talcev 8, je rojstna hiša Jožeta Gorjupa. Bil je slikar, kipar in grafik. Njegova dela si lahko ogledamo na stalni razstavi v galeriji Božidarja Jakca, v nekdanjem cistercijanskem samostanu. 

Na vsaki strani Kostanjevice na Krki, stoji leseni most in cerkev. Na južni strani otoka stoji manjša cerkev sv. Miklavža, ki jo pisni viri prvič omenjajo davnega leta 1581. 

Dvoriščna stran hiše z arkadnima hodnikoma. Hiša stoji na današnji Oražnovi ulici in je rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zdravnika in dobrotnika. V Ljubljani ga poznamo po Oražnovem domu, ki stoji na Wolfovi ulici. Čudovito baročno palačo, je dr. Ivan Oražen podaril Medicinski fakulteti, v njej je danes dom študentov medicine.

Pred rojstno hišo, stoji na visokem kamnitem podstavku, kip glave dr. Ivana Oražna, delo kiparja Staneta Jarma, ki smo ga spoznali na izletu v Kočevje.

Fontana na Oražnovi ulici, pred nekdanjim dvorcem, danes je tu Lamutov salon

Kostanjeviški dvorec, v obliki črke L. Najstarejši trakt, stoji vzporedno z reko Krko in sega v 16. stoletje. Leta 1667. so dvorec kupili cistercijanci, ki so, v 18. stoletju, dozidali krajši trakt in kapelo sv. Ane. Po ukinitvi samostana, je leta 1793. dvorec kupila mestna občina. V njem so uredili župnišče in šolo. Leta 1958. so v krajšem traktu uredili Lamutov likovni salon, ki obstaja še danes.

Zanimivi kostanjeviški portali

Niz pritličnih hiš ob Oražnovi ulici

Nemški ovčar, lušten in prijazen, a v prvi vrsti čuvaj dvorišča in hiše

Leseni Tercijalski most, je izdelan iz lesa nekdanje tovorne žičnice. To so, po drugi svetovni vojni, odpeljali v Bosno. Še dobro, da so vsaj les pustili. Most stoji na sredini otoka in Oražnovo ulico povezuje z novejšim delom Kostanjevice.

Hiše, ki so bile ob Krki, so imele svoja brodišča, lasten privez za čoln. Tisti, ki so bili v notranjosti otoka, so brodišča uporabljali po dogovoru. 

Jasmin, dišeči grm krasi kostanjeviške vrtove

Ena redkih vil, v Kostanjevici na Krki, je Bertollijeva hiša s secesijskim okrasjem. Vilo je postavil domačin s furlanskimi koreninami, Vincenc Bertoli, leta 1906. Lepotica je trenutno v bolj žalostnem stanju. Lepo bi bilo, če bi lepotico strokovno obnovili in ji povrnili nekdanji sijaj, ampak, saj vem, denar :(


Povezano:

Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev in Forma viva

Vir: voden ogled mesta
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 218
Zloženka, Kostanjevica na Krki, mesto na otoku, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine